Language of document : ECLI:EU:F:2014:8

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 30. januarja 2014

Zadeva F‑151/12

Jakob Ohrgaard

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Pogoj prebivališča iz člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Opravljanje dela v mednarodni organizaciji – Pojem – Petmesečno pripravništvo v Komisiji – Izključitev“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero J. Ohrgaard predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 6. marca 2012, s katero mu Evropska komisija ni dodelila izselitvenega dodatka, in po potrebi razglasitev ničnosti odločbe z dne 31. avgusta 2012 o zavrnitvi njegove pritožbe.

Odločitev: Odločba Evropske komisije z dne 6. marca 2012, s katero J. Ohrgaardu ni bil dodeljen izselitveni dodatek, kakor je bila spremenjena z odločbo z dne 31. avgusta 2012 o zavrnitvi pritožbe, se razglasi za nično. Evropska komisija nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov J. Ohrgaarda.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Akt ki posega v položaj – Tožba zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Odločba, sprejeta po ponovni preučitvi prejšnje odločbe – Dopustnost

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Pogoji za dodelitev – Delo za drugo državo ali mednarodno organizacijo – Pojem – Opravljanje pripravništva v instituciji – Izključitev

(Kadrovski predpisi, Priloga VII, člen 4(1)(a) in (b))

1.      Če odločba o zavrnitvi pritožbe vsebuje ponovno preučitev položaja tožeče stranke na novi pravni podlagi ali ob upoštevanju novih dejstev ali če spreminja ali dopolnjuje prvotno odločbo, je zavrnitev pritožbe akt, ki je predmet sodnega nadzora, sodišče pa ga upošteva pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta ali ga šteje celo za akt, ki posega v položaj in ki izpodbijani akt nadomešča.

(Glej točki 13 in 16.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: 9. december 2009, Komisija/Birkhoff, T‑377/08 P, točka 55; 21. september 2011, Adjemian in drugi/Komisija, T‑325/09 P, točka 32.

2.      Pri določanju obstoja pravice do izselitvenega dodatka uradnika iz določb člena 4(1)(a) in (b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom izhaja, da je zakonodajalec za nevtralizacijo obdobij prebivanja v državi, na ozemlju katere je kraj zaposlitve uradnika ali uslužbenca, ali zunaj tega ozemlja uvedel razlikovanje glede to, ali je prebivanje utemeljeno s položajem, ki izhaja iz dela za drugo državo ali mednarodno organizacijo, ali z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije.

Za pripravništvo v Komisiji, zamišljeno kot obdobje specializacije za izpopolnitev univerzitetnega izobraževanja ali znanja, potrebnega za opravljanje dela, ni mogoče šteti, da je zajeto v pojmu opravljanje dela, saj ta pojem zahteva, da dejavnost prispeva predvsem k uresničevanju ciljev zadevne države ali mednarodne organizacije. Takega sklepa ob upoštevanju glavnega cilja pripravništev, ki se opravljajo v Komisiji, ni mogoče ovreči s tem, da nekateri pripravniki glede na proračunske možnosti in svoj družinski položaj prejemajo štipendijo, zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju pa še naprej plačo.

Poleg tega je res, da se ta rešitev razlikuje od rešitve iz člena 4(1)(a) PrilogeVII h Kadrovskim predpisom za uradnike, ki niso nikoli bili državljani države zaposlitve, in da ta rešitev vodi v različno obravnavanje, ki je v precejšnji meri utemeljeno z državljanstvom zadevne osebe.

Vendar ostaja dejstvo, da je to različno obravnavanje utemeljeno, prvič, z razliko v samem besedilu, ki ga je zakonodajalec uporabil v členu 4(1)(a) in (b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, in drugič, z razliko v trajanju referenčnega obdobja, ki je veliko daljše za uradnika, ki je bil državljan države članice zaposlitve.

(Glej točke 40, od 43 do 45,47 in 49.)