SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 20. maja 2010
Zadeva T‑261/09 P
Evropska komisija
proti
Antonellu Violettiju in drugim
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Sklep OLAF o pošiljanju podatkov o fizičnih osebah italijanskim sodnim organom – Akt, ki ne posega v položaj“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 28. aprila 2009 v združenih zadevah Violetti in drugi proti Komisiji (F‑5/05 in F‑7/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑83 in II‑A‑1‑473), s katero se predlaga delna razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 28. aprila 2009 v združenih zadevah Violetti in drugi proti Komisiji (F‑5/05 in F‑7/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑83 in II‑A‑1‑473) se razveljavi v delu, v katerem so bili za dopustne razglašeni predlogi za razglasitev ničnosti obvestila z dne 5. avgusta 2003, s katerim je Evropski urad za boj proti goljufijam italijanskim sodnim organom poslal podatke v zvezi z A. Violettijem, N. Schmit in dvanajstimi drugimi uradniki Evropske komisije, katerih imena so v prilogi k izpodbijani sodbi. Predlogi za razglasitev ničnosti, ki so jih A. Violetti, N. Schmit in dvanajst drugih uradnikov Komisije, katerih imena so v prilogi k sodbi, vložili pri Sodišču za uslužbence, so bili zavrnjeni. A. Violetti, N. Schmit in dvanajst drugih uradnikov Komisije, katerih imena so v prilogi k sodbi, nosijo dve tretjini svojih stroškov, nastalih pred Sodiščem za uslužbence, in svoje stroške, nastale v tem postopku. Komisija v postopku pred Sodiščem za uslužbence nosi svoje stroške in eno tretjino stroškov tožečih strank na prvi stopnji ter svoje stroške, nastale v tem postopku. Svet Evropske unije, ki je na prvi stopnji interveniral v podporo predlogom Komisije, nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Sklep Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o pošiljanju podatkov nacionalnim sodnim organom – Izključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 90a; Uredba št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 10(2))
2. Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Sklep OLAF o pošiljanju podatkov nacionalnim sodnim organom – Izključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 90a; Uredba št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 8(2), drugi pododstavek; Sklep Komisije št. 1999/396, člen 4(2))
3. Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Sklep OLAF o pošiljanju podatkov nacionalnim sodnim organom – Izključitev – Mnenje disciplinske komisije – Vključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90)
1. Samo ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko vplivajo na interese uradnika tako, da pomembno spremenijo njegov pravni položaj, so akti, ki posegajo v položaj, in so zato izpodbojni.
Natančneje, sklep Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o pošiljanju podatkov o zadevnih uradnikih nacionalnim sodnim organom se ne more šteti za akt, ki posega v položaj, če ne spreminja pomembno pravnega položaja zadevne osebe, pri čemer lahko navedeni organi v skladu s členom 10(2) Uredbe št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja OLAF, v okviru svoje pristojnosti prosto presodijo vsebino in obseg navedenih podatkov ter s tem ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti.
Dejstvo, da so bile ob pošiljanju podatkov kršene določbe o varstvu pravice do obrambe uradnika, na katerega se nanašajo navedeni podatki, ne more ne vplivati na opredelitev sklepa o pošiljanju podatkov kot akta, ki posega v položaj.
Ta ugotovitev ne pomeni, da je uradniku, ki ga ta kršitev zadeva, onemogočeno vsakršno izpodbijanje. Vsako nezakonito ravnanje OLAF, ki se ne nanaša na akt, ki posega v položaj, je mogoče sankcionirati v okviru odškodninske tožbe.
Poleg tega bodo nacionalni organi, če se odločijo za začetek preiskave, presodili posledice, ki jih je treba izpeljati iz tega nezakonitega ravnanja, to presojo pa bo mogoče izpodbijati z vsemi jamstvi, določenimi v nacionalnem pravu, vključno s tistimi, ki izhajajo iz temeljnih pravic, z uporabo nacionalnih pravnih sredstev.
(Glej točke 46, 47, 58 in 59.)
Napotitev na:
Sodišče: 19. april 2005, Tillack proti Komisiji, C‑521/04 P(R), ZOdl., str. 3103, točki 32 in 34;
Splošno sodišče: 15. julij 1993, Camara Alloisio in drugi proti Komisiji, T‑17/90, T‑28/91 in T‑17/92, Recueil, str. II‑841, točka 39; 19. oktober 1995, Obst proti Komisiji, T‑562/93, ZOdl. JU, str. I‑A‑247 in II‑737, točka 23; 13. julij 2004, Comunidad Antónoma de Andalucía proti Komisiji, T‑29/03, ZOdl., str. II‑2923, točka 29; 15. oktober 2004, Tillack proti Komisiji, T‑193/04 R, ZOdl., str. II‑3575, točki 43 in 44; 4. oktober 2006, Tillack proti Komisiji, T‑193/04, ZOdl., str. II‑3995, točka 70.
2. Sklep OLAF o pošiljanju podatkov nacionalnim sodnim organom nima zavezujočih pravnih učinkov na kariero in na gmotni položaj uradnika, na katerega se nanašajo zadevni podatki.
Po eni strani je treba ugotoviti, da člen 8(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja OLAF, določa samo, da se podatki o notranjih preiskavah zlasti ne smejo pošiljati drugim osebam kakor tistim, katerih funkcija zahteva njihovo poznavanje, niti se ne smejo uporabljati v druge namene kakor za preprečevanje goljufij, korupcije ali kakršnegakoli nezakonitega ravnanja. Vzorec sklepa, priložen k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, in, v zvezi z uradniki Komisije, Sklep Komisije št. 1999/396, ki se nanašata na pogoje za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnegakoli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti, zahtevata samo – v členu 4(2) –, da generalni sekretar institucije da svoje soglasje k temu, da se obveznost pridobitve izjave zadevne osebe odloži, če je to potrebno zaradi zahtev preiskave. Iz tega sledi, da zadevne določbe ne določajo, da se nadrejene osebe, ki so neposredno zadolžene za ocenjevanje zadevnega uradnika, obvestijo o sklepu o pošiljanju podatkov. Po drugi strani bi morebitno upoštevanje dejstva, da so bili nekateri podatki poslani nacionalnim organom, pri tem ocenjevanju pomenilo nezakonito ravnanje, ki bi lahko upravičilo razglasitev ničnosti kariernega ocenjevalnega poročila, in ne pomeni zavezujočega pravnega učinka, ki izhaja iz sklepa o pošiljanju podatkov.
V teh okoliščinah zgolj možnosti, da bi bili podatki, poslani nacionalnim organom, lahko napačno sporočeni nadrejenim osebam, ki so zadolžene za ocenjevanje zadevnega uradnika, in da bi lahko bili pri tem ocenjevanju nezakonito upoštevani, ni mogoče šteti za učinek sklepa o pošiljanju podatkov, ki bi bil pomemben za opredelitev tega sklepa kot akta, ki posega v položaj.
(Glej točke od 62 do 64.)
Napotitev na:
Sodišče: 8. marec 2007, Strack proti Komisiji, C‑237/06 P, neobjavljen v ZOdl., točka 66;
Splošno sodišče: 22. marec 2006, Strack proti Komisiji, T‑4/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑83 in II‑A‑2‑361, točka 49.
3. Analogijo med sklepom OLAF o pošiljanju podatkov v zvezi z uradnikom nacionalnim sodnim organom in mnenjem disciplinske komisije, ki je akt, ki posega v položaj, je treba zavrniti. Če se ta namreč izreče o morebitni kršitvi zadevnega uradnika, zlasti kršitvi dolžnosti iz Kadrovskih predpisov ali, na splošno, spoštovanja prava Unije, njeno mnenje pa je podlaga za to, da institucija, v kateri je zaposlen ta uradnik, izda odločbo – ne glede na to, ali je ta odločba zanj ugodna ali ne – pa velja povsem drugače za sklep o pošiljanju podatkov, saj se je OLAF omejil na to, da je nacionalnim sodnim organom poslal podatke, za presojo katerih so s stališča kazenskega prava pristojni izključno navedeni organi.
(Glej točko 70.)
Napotitev na: Sodišče, 29. januar 1985, F. proti Komisiji, 228/83, Recueil, str. 275.