Zadeva T-122/04

Outokumpu Oyj in Luvata Oy

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg bakrenih industrijskih cevi – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Določanje cen in razdelitev trgov – Globe – Velikost zadevnega trga – Obteževalne okoliščine – Ponovitev kršitve“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Pravni okvir – Smernice, ki jih je sprejela Komisija

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 98/C 9/03)

2.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Tožbeni razlog kršitve določbe, na katerega se tožba ne nanaša izrecno

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Sodišča, člen 44)

3.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev

(člen 65 PJ; člen 81 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 2)

4.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 2)

5.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Velikost trga zadevnih proizvodov – Upoštevanje

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

1.      Sodišče prve stopnje mora v okviru nadzora zakonitosti glob, naloženih zaradi kršitve konkurenčnih pravil Skupnosti, preveriti, ali je Komisija svoje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku izvrševala na podlagi metode, navedene v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, in če bi se ugotovilo, da ni upoštevala te metode, preveriti, ali je to upravičeno in pravno zadostno obrazloženo.

Samoomejevanje pooblastila za odločanje po prostem preudarku Komisije, ki izhaja iz sprejetja Smernic, namreč ni nezdružljivo z ohranitvijo večje diskrecijske pravice Komisije. Smernice vsebujejo različne elemente fleksibilnosti, ki Komisiji omogočajo izvajanje njene diskrecijske pravice v skladu z določbami Uredbe št. 17, kot jih razlaga Sodišče.

Poleg tega se na področjih, kot je določitev zneska globe, ko ima Komisija diskrecijsko pravico, na primer glede stopnje povečanja zaradi ponovitve kršitve, nadzor zakonitosti teh presoj omeji na ugotovitev neobstoja očitne napake pri presoji.

Poleg tega pa diskrecijska pravica Komisije in njene omejitve načeloma ne vplivajo na izvrševanje pristojnosti sodišč Skupnosti za odločanje v sporu polne jurisdikcije, na podlagi katere lahko odpravi, zmanjša ali poveča globo, ki jo je naložila Komisija.

(Glej točke od 33 do 36.)

2.      Iz sodne prakse, člena 21 Statuta Sodišča in člena 44 Poslovnika Sodišča prve stopnje izhaja, da tožeča stranka ni dolžna navesti členov Pogodbe ali splošnih pravnih načel, na katere se sklicuje. Zadošča, da so v tožbi navedeni dejstva, tožbeni razlogi in ugotovitve tožeče stranke, tako da lahko tožena stranka uspešno brani svoje interese in da Sodišče prve stopnje izvaja nadzor.

V okviru tožbe za odpravo ali zmanjšanje globe, ki jo je Komisija z odločbo naložila podjetju zaradi kršitve pravil Skupnosti o konkurenci, je treba razlog kršitve načela enakega obravnavanja v zvezi s prakso odločanja Komisije, ki se ga prvič navaja v repliki, razglasiti za dopusten, ker je iz tožbe razvidno, da tožeča stranka nasprotuje povečanju globe, zlasti z vidika stopenj povečanja, ki jih je Komisija uporabila v predhodnih odločbah.

(Glej točko 53.)

3.      Komisija lahko upošteva – da bi ugotovila ponovitev kršitve na podlagi člena 81 ES – kršitve, ugotovljene v skladu s pogodbo PJ. Ustanovitvene pogodbe so namreč vzpostavile enotni pravni red, v katerem je Pogodba AE, Pogodba PJ pa je bila do 23. julija 2002, lex specialis, ki odstopa od lex generalis, kar je Pogodba ES. Poleg tega je prepoved kartelov določena v dveh analognih določbah, in sicer v členih 81 ES in 65 PJ, ki se, čeprav izhajata iz dveh različnih pogodb, sklicujeta na enaka pravna pojma. Nazadnje ni v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ničesar, kar bi nakazovalo, da je treba navedbo „kršitev iste vrste“ razlagati v smislu, da Komisija ne bi smela upoštevati – da bi ugotovila ponovitev kršitve na podlagi člena 81 ES – kršitev, ugotovljenih v skladu s Pogodbo PJ.

(Glej točki 55 in 57.)

4.      Pojem ponovitve kršitve pomeni zgolj predhodno ugotovitev kršitve konkurenčnega prava Skupnosti. Posebne okoliščine, ki upravičujejo nenaložitev globe v predhodni odločbi torej Komisiji ne preprečujejo ugotovitve ponovitve kršitve. Poleg tega so take posebne okoliščine nujno lastne predhodni odločbi in nimajo nobene povezave z nagibanjem zadevnega podjetja k neupoštevanju pravil o konkurenci. Zato jih ni mogoče upoštevati pri določanju stopnje povečanja globe, naložene zaradi ponovitve kršitve.

(Glej točki 58 in 64.)

5.      Pri presoji teže kršitve pravil Skupnosti o konkurenci lahko Komisija za določitev izhodiščnega zneska globe, naložene podjetju, upošteva velikost prizadetega trga ni pa k temu zavezana. S tem namenom lahko upošteva promet upoštevnega trga. Ni nobenega veljavnega razloga, da bi se promet računal tako, da bi se izključili nekateri proizvodni stroški. V vseh industrijskih sektorjih obstajajo stroški, vezani na končni proizvod, ki jih proizvajalec ne more nadzirati, ampak so vsekakor bistveni element vseh dejavnosti, zato jih ni mogoče izključiti iz njegovega prometa pri določitvi izhodiščnega zneska globe. Dejstvo, da cena surovine pomeni pomemben del končne cene končnega proizvoda oziroma da je tveganje nihanj cen pri enih surovinah veliko večje kot pri drugih, ne more ovreči te ugotovitve.

(Glej točke 76, 78 in 82.)