Zadeva T‑167/08

Microsoft Corp.

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Operacijski sistemi za odjemalske osebne računalnike – Operacijski sistemi za strežnike delovnih skupin – Zavrnitev prevladujočega podjetja, da posreduje informacije o interoperabilnosti in dovoli njihovo uporabo – Izvršitev obveznosti, ki izhajajo iz odločbe o ugotovitvi kršitve in naložitvi ukrepov, kako ravnati – Periodična denarna kazen“

Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 27. junija 2012 ?II ‑ 0000

Povzetek sodbe

1.      Pravo Evropske unije – Splošna pravna načela – Pravna varnost – Zakonitost kazni – Obseg

2.      Konkurenca – Kršitev pravil Pogodbe – Globa – Periodična denarna kazen – Obseg odvračalnega učinka globe in periodične denarne kazni za preprečitev ponovitve ali nadaljevanja kršitve – Skupne značilnosti in cilji – Razlika med stopnjo natančnosti navodil, ki so dana podjetjem za uskladitev s pravili konkurence – Neobstoj

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23 in 24(2))

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Prenehanje kršitev – Pooblastilo Komisije – Odredbe, naslovljene na podjetja – Meje

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 7(1))

4.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o naložitvi periodične denarne kazni podjetju

(člen 253 ES)

5.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Zavrnitev podelitev licence za uporabo proizvoda, ki ga zajema pravica intelektualne lastnine – Spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz odločbe o ugotovitvi kršitve in naložitvi ukrepov, kako ravnati – Obveznost, da se navedena uporaba dovoli pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji – Razumnost zahtevnih plačil – Merila za presojo

(člen 102 PDEU)

6.      Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg

7.      Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Začasnost – Umik neutemeljenih očitkov – Obveznost Komisije, da zainteresirane osebe o očitkih obvesti v obvestilu o dodatnih ugotovitvah o možnih kršitvah – Izključitev

8.      Konkurenca – Denarna kazen – Znesek – Sodni nadzor – Elementi, ki jih lahko upošteva Sodišče Unije – Informacije, ki v odločbi o naložitvi periodične denarne kazni niso navedene in ki niso nujne za njeno obrazložitev – Vključitev

(člena 229 ES in 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

9.      Konkurenca – Periodična denarna kazen – Znesek – Sodni nadzor – Elementi, ki jih lahko upošteva sodišče Unije – Dovoljenje Komisije, da se v nekem obdobju izvajajo ravnanja, ki bi lahko imela protikonkurenčne učinke – Vključitev

(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

1.      Uporaba nedoločenih pravnih pojmov pri oblikovanju pravil, katerih kršitev pomeni civilnopravno, upravno ali celo kazensko odgovornost kršitelja, ne pomeni, da ni mogoče naložiti zakonskih korektivnih ukrepov, če lahko naslovnik norme iz besedila upoštevne določbe in po potrebi z njeno razlago, ki jo podajo sodišča, razbere, za katere storitve in opustitve odgovarja.

(Glej točko 84.)

2.      Globa, naložena na podlagi člena 23 Uredbe št. 1/2003, in dokončna periodična denarna kazen, naložena na podlagi člena 24(2) te uredbe, sta posledici kršitve členov 101 PDEU in 102 PDEU in odločbe, ki nalaga prenehanje zadevne kršitve in, če je potrebno, ukrepe glede ravnanja. Poleg tega se globa in periodična denarna kazen nanašata na ravnanje podjetja v preteklosti in morata imeti odvračalni učinek, da se prepreči ponovitev ali nadaljevanje kršitve. Glede na te skupne značilnosti in cilje nič ne upravičuje razlikovanja glede tega, kaj podjetje mora ali ne sme storiti, da se uskladi s pravili konkurence, preden se zanj sprejme odločba, ki nalaga globo, ali odločba, ki nalaga periodično denarno kazen.

(Glej točko 94.)

3.      Čeprav je Komisija sicer pristojna, da ugotovi kršitev člena 101 PDEU ali 102 PDEU in naloži zadevnim strankam, naj se ta kršitev preneha, pa njena naloga ni strankam naložiti svojo izbiro med različnimi možnostmi ravnanja, ki so v skladu s pogodbo ali odločbo, s katero so naloženi ukrepi glede ravnanja, kot je izpodbijana odločba. Iz tega izhaja, da če je podjetje izbralo eno od možnosti, Komisija ne sme ugotoviti kršitve ali naložiti periodične denarne kazni zato, ker se ji zdi druga možnost boljša.

(Glej točko 95.)

4.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točki 99 in 100).

5.      Razlikovanje med strateško vrednostjo in lastno vrednostjo tehnologij, ki so predmet odločbe o ugotovitvi kršitve in naložitvi ukrepov, kako ravnati, je bistven temelj za presojo razumnosti vseh plačil, ki jih je podjetje, ki ima prevladujoči položaj v sektorju operacijskih sistemov za odjemalske osebne računalnike in za strežnike delovnih skupin, zahtevalo za odobritev dostopa do navedenih informacij o interoperabilnosti in za njihovo uporabo. Lastna vrednost navedenih informacij je njihova inovativnost. Vendar dejstvo, da so te tehnologije v skladu s politiko prevladujočega podjetja poslovne skrivnosti, kaže zgolj na obstoj strateške vrednosti, torej vrednosti, ki odraža preprosto možnost interoperiranja z operacijskimi sistemi, ki jih je izdelalo to podjetje. Če ni inovativnosti, skrivnostnost za pridobitelja licence pomeni zgolj strateško vrednost.

Komisija lahko v okviru obveznosti, da zagotoviti razumne in nediskriminatorne pogoje, pri čemer je izključeno vsako plačilo na podlagi strateške vrednosti, presoja inovativnost teh tehnologij na podlagi njenih sestavnih delov, torej novosti in neočitnosti, pri čemer neočitnost ustreza pojmu inventivna raven. Presoja inovativnosti tehnologij na podlagi novosti in inventivne ravni ne pomeni, da se na splošno odpravi vrednost pravice intelektualne lastnine, poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij niti, a fortiori, da se inovativnost naloži kot pogoj za to, da je proizvod ali informacija zajeta s tako pravico ali da na splošno pomeni poslovno skrivnost.

(Glej točke 138, od 142 do 144, 149 in 150.)

6.      V okviru uporabe pravil konkurence mora obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah v skladu s sodno prakso vsebovati očitke, ki so dovolj jasni, čeprav so kratki, da se lahko zainteresirane stranke ustrezno seznanijo z ravnanji, ki jim jih očita Komisija. Le pod tem pogojem ima namreč lahko obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah vlogo, ki mu jo dajejo predpisi Skupnosti in ki zajema predložitev vseh potrebnih podatkov podjetjem in podjetniškim združenjem, da lahko ta ustrezno pripravijo obrambo, preden Komisija sprejme dokončno odločbo. Ta zahteva je upoštevana, če odločba ne bremeni zadevnih oseb za kršitve, ki so drugačne od tistih iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, in upošteva le dejstva, o katerih so se zadevne osebe lahko izrekle. Poleg tega je obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah pripravljalni procesni akt v primerjavi z odločbo, s katero se upravni postopek dokončno konča. Komisija zato lahko do sprejetja dokončne odločbe med drugim ob upoštevanju pisnih ali ustnih stališč strank bodisi umakne nekatere ali celo vse očitke, ki so bili na začetku navedeni zoper te stranke, in tako spremeni svoje stališče v njihovo korist bodisi se, obratno, odloči dodati nove očitke, če da zadevnim podjetjem možnost, da predstavijo svoj vidik v zvezi s tem.

Glede izvajanja pravice do obrambe v zvezi z izrekanjem glob, če Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah izrecno navede, da bo preučila, ali je zadevnim podjetjem primerno naložiti globe, ter navede glavne dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih se lahko izreče globa, kot so na primer teža in trajanje domnevne kršitve in to, da je bila ta kršitev storjena ,,naklepno ali zaradi malomarnosti“, s tem izpolni svojo dolžnost spoštovati pravico podjetij do izjave. S tem jim da potrebne informacije za obrambo ne le zoper ugotovljeno kršitev, ampak tudi zoper to, da jim bo izrečena globa.

Nazadnje, če Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah ali v katerem koli drugem dokumentu, ki je novejši od tega obvestila in katerega namen je dati obtoženim podjetjem možnost, da se dejansko seznanijo z ravnanji, ki so jim očitana, navede, da kršitev še ni prenehala, lahko za namen izračuna zneska globe upošteva čas, ki je potekel med obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in izdajo odločbe, s katero se konča upravni postopek, če upošteva samo tisto dejansko stanje, glede katerega so se zainteresirane osebe lahko izrekle.

Iz tega izhaja, da se ob upoštevanju skupnih značilnosti in ciljev glob in periodičnih denarnih kazni navedene ugotovitve v celoti uporabijo za periodične denarne kazni, naložene na podlagi člena 24 Uredbe št. 1/2003.

(Glej točke od 182 do 187.)

7.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točki 184 in 191.)

8.      Glede metode izračuna periodične denarne kazni, izvrševanje pooblastila sodišča Unije za odločanje v sporu neomejene pristojnosti, ki ga ima na podlagi člena 229 ES in člena 31 Uredbe št. 1/2003, lahko upraviči pridobivanje in upoštevanje dodatnih informacij, ki jih kot takih v odločbi ni treba navesti na podlagi obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES.

(Glej točki 217 in 222.)

9.      Če je Komisija zaradi litispendence in ob upoštevanju narave obveznosti odločbe o ugotovitvi kršitve konkurenčnega prava in naložitvi ukrepov, kako ravnati, ter posledic, ki lahko izhajajo iz njene morebitne razveljavitve, zadevni družbi dovolila, da v določenem obdobju izvaja ravnanja, ki bi lahko imela protikonkurenčne učinke, ki jih navedena odločba v skladu s svojim namenom želi odpraviti, lahko sodišče Unije to okoliščino upošteva v okviru določitve zneska periodične denarne kazni v okviru izvrševanja pooblastila neomejene pristojnosti, ki ga ima na podlagi člena 31 Uredbe št. 1/2003.

(Glej točko 226.)