Tožba, vložena 19. oktobra 2023 – Markov/Komisija

(Zadeva T-1050/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Yavor Markov (Sofija, Bolgarija) (zastopnik: I. Stoynev, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

za nično razglasi odločbo natečajne komisije z dne 29 novembra 2022, odločbo natečajne komisije z dne 28 februarja 2023 in implicitno odločbo Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) z dne 20. julija 2023;

na podlagi člena 270 PDEU določi odškodnino za škodo, za katero tožeča stranka trdi, da ji je kot kandidatu št. 4657756 nastala po/zaradi javnega natečaja EPSO za pravnike lingviste za bolgarski jezik EPSO/AD/383/21 (AD7), v katerem je dosegla zadnjo stopnjo natečaja, to je ocenjevalni center;

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: EPSO ni mogel zakonito spremeniti strukture in obsega testov ustne predstavitve, zato je odločbo z dne 29. novembra 2022 treba razglasiti za nično.

Vsebinske nepravilnosti v postopku natečaja in neupoštevanje predpisov so privedli do posega v legitimna pričakovanja tožeče stranke, kar zadeva strukturo in obseg testa ustne predstavitve. EPSO ni mogel zakonito spremeniti strukture in obsega testa ustne predstavitve s tem, da je dodal tretji, ločen del, posvečen izključno poznavanju prava Unije.

Drugi tožbeni razlog: EPSO je tožeči stranki nezakonito zagotovil netočne, nejasne, dvoumne, nekonsistentne in protislovne informacije, zato je odločbo z dne 29. novembra 2022 treba razglasiti za nično.

EPSO je dal več upoštevnih izjav, javno na svojem uradnem spletnem mestu in zasebno v sporočilih tožeči stranki. Te izjave EPSO zavezujejo v skladu z načelom dobrega upravljanja, določenim v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in načelom patere legem quam ipse fecisti. Tožeča stranka se je pri pripravah na test ustne predstavitve zanašala na te informacije in si ustvaril ustrezajoča legitimna pričakovanja. Te informacije, ki jih je zagotovil EPSO, so se izkazale za netočne, nejasne, dvoumne, nekonsistentne in protislovne. To je neposredno povzročilo, da je imela tožeča stranka slabši rezultat.

Tretji tožbeni razlog: odločba z dne 28. februarja 2023 je nezakonita in jo je treba razglasiti za nično.

Odločba z dne 28. februarja 2023, je, prvič, nezakonita, saj z njo ni bila za nično razglašena odločba z dne 29. novembra 2022 kljub argumentom, predstavljenih v zahtevi za ponovno preučitev. Drugič, natečajna komisija je kršila pravico tožeče stranke do izjave s tem, da ni preučila vseh njenih argumentov iz pritožbe in da je preučila argumente, ki jih ta stranka ni navedla, kar pomeni kršitev člena 41(2)(a) Listine. Tretjič, argumente, ki jih je natečajna komisija preučila, je preučila tako površno, da je njeno odločbo treba šteti zgolj za splošno izjavo. Tako je treba šteti, da natečajna komisija ni navedla obrazložitve za svojo odločbo z dne 28. februarja 2023 v nasprotju s členom 296(2) PDEU, členom 41(2)(c) Listine in svojo obveznostjo iz Kodeksa¹ , da obrazloži svoje odločbe, saj v odločbi niso jasno navedeni razlogi, iz katerih je bila sprejeta.

Četrti tožbeni razlog: implicitno odločbo EPSO z dne 20. julija 2023 je treba razglasiti za nično.

Kolikor se šteje, da je bila z implicitno odločbo EPSO z dne 20. julija 2023 potrjena odločba z dne 28. februarja 2023, jo je ustrezno treba razglasiti za nično iz razlogov, navedenih zgoraj v zvezi z odločbo z dne 28. februarja 2023.

____________

¹ Kodeks ravnanja za osebje Evropske komisije v stikih z javnostmi (kot je naveden v tožbi).