Tožba, vložena 8. junija 2009 - Evropaïki Dynamiki proti Komisiji

(Zadeva T-236/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki - Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnika: N. Korogiannakis in M. Dermitzakis, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

odločba Komisije, s katero je ta zavrnila ponudbo tožeče stranke v zvezi z javnim naročilom RTD-R4-2007-001 za sklop št. 1, "Strokovno znanje v zvezi z razvojem na kraju samem (intra-muros)" in za sklop št. 2, "Razvojni projekti izven kraja samega (extra-muros)", (UL 2007/S 238-288854), ki je bila tožeči stranki vročena z dopisoma z dne 27. marca 2009, in vse nadaljnje odločbe Komisije, vključno z odločbo, da se naročilo dodeli uspešnemu ponudniku, naj se razglasi za nične;

Komisiji naj se naloži povrnitev škode v vrednosti 69.271.200 EUR (33.271.920 za sklop št. 1 in 36.173.280 za sklop št. 2), ki je nastala tožeči stranki zaradi spornega postopka oddaje naročila;

Komisiji naj se naloži plačilo sodnih stroškov in stroškov, ki so nastali tožeči stranki v zvezi s to tožbo, tudi če bo ta zavrnjena.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tej zadevi predlaga razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke, da se zavrne njena ponudba, vložena v zvezi z javnim naročilom za zagotovitev zunanjih storitev razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov ter s tem povezanih študij (RTD-R4-2007-001-ISS-FP7) za sklop št. 1, "Strokovno znanje v zvezi z razvojem na kraju samem (intra-muros)", in za sklop št. 2, "Razvojni projekti izven kraja samega (extra-muros)", in da naročilo dodeli uspešnemu ponudniku. Tožeča stranka dalje predlaga povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi postopka javnega naročila.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih predlogov navaja te tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka storila več očitnih napak pri presoji in da tožeči stranki v nasprotju s Finančno uredbo¹ in pravili za njeno izvajanje ter v nasprotju z Direktivo 2004/18² in s členom 235 ES ni želela sporočiti nikakršne utemeljitve ali pojasnila.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka s tem, da je ponudnike proti njihovi volji silila k širitvi njihovih ponudb, kršila Finančno uredbo. Poleg tega tožeča stranka trdi, da tudi če bi imela tožena stranka pravico to početi - s čimer se tožeča stranka ne strinja - bi bila odločitev tožene stranke, da dokonča postopek oddaje javnega naročila celo po izteku podaljšanja, v nasprotju z načeli dobrega upravljanja, preglednosti in enakega obravnavanja, saj po mnenju tožeče stranke nobene pogodbe ni mogoče podpisati, če ena ali več ponudb ni več veljavnih.

Tretjič, tožeča stranka meni, da je bil izid postopka v zvezi z javnim naročilom izkrivljen zaradi uhajanja informacij, povezanega s poskusom, da bi se tožeči stranki preprečilo izvajanje njenih pravic.

Tožeča stranka poleg tega predstavi argumente za vsak sklop posebej.

Glede sklopa št. 1 tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila načeli enakega obravnavanja in dobrega upravljanja, saj ni upoštevala izločitvenih meril iz členov 93(1) in 94 Finančne uredbe v primeru enega od članov uspešnega konzorcija, ki ni spoštoval svojih pogodbenih obveznosti do tožeče stranke. Tožeča stranka dalje trdi, da je bila uspešnemu ponudniku nezakonito dovoljena uporaba sredstev družb s sedežem v državah, ki niso članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) oziroma niso podpisnice Sporazuma o vladnih naročilih (Government Procurement Agreement, GPA), in da je ta praksa nedopustna.

Glede sklopa št. 2 tožeča stranka trdi, da tožena stranka ne bi smela dovoliti ponudnikom s podjemniki v državah, ki niso vključene v STO/GPA, da se udeležijo postopkov oddaje javnih naročil; če to vseeno dovoli, tožeča stranka trdi, da bi morala to početi pregledno in nediskriminatorno, tako da bi pojasnila merila, ki bi jih uporabila za izločitev nekaterih družb in za sprejemanje drugih. Po mnenju tožeče stranke je tožena stranka tako uporabila posebej diskriminatoren pristop, saj ni opisala meril, ki jih je uporabila za izbiro ponudnikov. Poleg tega trdi, da tožena stranka ni upoštevala izločitvenih meril iz členov 93(1) in 94 Finančne uredbe, iz členov 133a in 134 pravil za izvajanje, ter iz člena 45 Direktive 2004/18, ki so namenjena izločitvi družb, ki so bile bodisi obsojene bodisi vpletene v nezakonite dejavnosti, kakršne so goljufija, korupcija, podkupovanje in neprofesionalno obnašanje. Tožeča stranka navaja, da je v obravnavanem primeru uspešni ponudnik priznal svojo vpletenost v zgoraj navedenih dejavnostih in bil obsojen pred nemškimi sodišči.

Nazadnje tožeča stranka tudi trdi, da je tožena stranka storila več napak pri presoji v zvezi z obema sklopoma in glede kakovosti ponudnikove ponudbe za celostno upravljanje storitve, naročanja storitev in zagotavljanja storitev, kot tudi ponudnikove tehnične ponudbe na področju sklopov.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, str. 1).

² - Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, str. 114).