Zadeva T‑321/10
SA.PAR. Srl
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Besedna znamka Skupnosti GRUPPO SALINI – Nedobrovernost – Člen 52(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 11. julija 2013
1. Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Nedobroverno ravnanje prijavitelja ob vložitvi zahteve za registracijo znamke – Merila presoje – Upoštevanje vseh upoštevnih dejavnikov, ki obstajajo ob vložitvi zahteve za registracijo – Zavedanje prijavitelja, da tretja oseba uporablja enak ali podoben znak – Namen prijavitelja – Stopnja pravne zaščite zadevnih znakov – Poslovna logika, na kateri temelji registracija izpodbijanega znaka kot znamke Skupnosti – Zaporedje dogodkov, značilno za vložitev zahteve za registracijo znamke – Stopnja prepoznavnosti
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 52(1)(b)]
2. Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Nedobroverno ravnanje prijavitelja ob vložitvi zahteve za registracijo znamke– Besedna znamka GRUPPO SALINI
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 52(1)(b) ]
3. Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Obrazložitev odločb – Cilj
(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 207/2009, člen 75, prvi stavek)
1. V skladu s členom 52(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti je treba znamko Skupnosti razglasiti za nično na podlagi zahteve, vložene pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic, če prijavitelj ni ravnal v dobri veri ob vložitvi prijave znamke. Stranka, ki zahteva razglasitev ničnosti in se opira na ta razlog, mora dokazati okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je imetnik znamke Skupnosti ob vložitvi zahteve za registracijo te znamke ravnal nedobroverno.
Za presojo obstoja nedobrovernosti prijavitelja v smislu te določbe je treba upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki so značilni za obravnavano zadevo in obstajajo ob vložitvi zahteve za registracijo znaka kot znamke Skupnosti, ter zlasti, prvič, dejstvo, da prijavitelj ve ali mora vedeti, da tretja oseba vsaj v eni državi članici uporablja enak ali podoben znak za enak ali podoben proizvod ali storitev, ki bi ga bilo mogoče zamenjati s prijavljenim znakom, drugič, namen prijavitelja preprečiti tej tretji osebi, da bi še naprej uporabljala tak znak, ter, tretjič, stopnjo pravne zaščite, ki jo imata znak tretje osebe in prijavljeni znak.
Ob tem so našteti dejavniki le primeri več elementov, ki se lahko upoštevajo pri odločitvi o morebitni nedobrovernosti prijavitelja ob vložitvi zahteve za registracijo znamke. Tako je treba ugotoviti, da je pri celoviti analizi, opravljeni na podlagi člena 52(1)(b) Uredbe št. 207/2009, mogoče upoštevati tudi poslovno logiko, del katere je vložitev zahteve za registracijo znaka kot znamke Skupnosti, in časovno zaporedje dogodkov, ki je značilno za navedeno vložitev.
Nazadnje je mogoče upoštevati tudi stopnjo prepoznavnosti znaka ob vložitvi zahteve za njegovo registracijo, saj bi taka stopnja prepoznavnosti lahko jasno upravičila interes prijavitelja po zagotovitvi večje pravne zaščite njegovega znaka.
V zvezi z namenom prijavitelja znamke je tega treba preučiti, kakor ga je mogoče razbrati iz objektivnih okoliščin in njegovih konkretnih ravnanj, njegove vloge ali položaja, poznavanja, s katerim je razpolagal glede rabe prejšnjega znaka, njegovih pogodbenih, predpogodbenih in popogodbenih vezi z vložnikom zahteve za razglasitev ničnosti, obstoja vzajemnih dolžnosti ali zavez, skupaj z dolžnostma lojalnosti in poštenja, ki izhajata iz pooblastil za upravljanje z družbami ali iz upravljavskih funkcij, ki so opravljene ali se opravljajo v okviru podjetja, ki je zahtevalo ugotovitev ničnosti, in na splošno iz vseh objektivnih položajev navzkrižja interesov, v katerih je prijavitelj znamke.
(Glej točke 18, od 21 do 23, 28 in 33.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 26 do 35 in 45.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 41.)