SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (četrti senat)
z dne 25. maja 2005(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti PC WORKS – Prejšnja figurativna nacionalna znamka W WORK PRO – Zavrnitev registracije – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T-352/02,
Creative Technology Ltd, s sedežem v Singapurju (Singapur), ki jo zastopajo M. Edenborough, barrister, J. Flintoft, S. Jones in P. Rawlinson, solicitors,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata B. Holst Filtenborg in S. Laitinen, zastopnici,
tožena stranka,
druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT je bil
José Vila Ortiz, stanujoč v Valenciji (Španija),
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 4. septembra 2002 (zadeva R 265/2001-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med Creative Technology Ltd in Joséjem Vilo Ortizom,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (četrti senat),
v sestavi H. Legal, predsednik, P. Mengozzi, sodnik, in I. Wiszniewska-Białecka, sodnica,
sodni tajnik: H. Jung,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 25. novembra 2002,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 8. aprila 2003,
na podlagi obravnave z dne 24. novembra 2004,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Dne 4. novembra 1997 je tožeča stranka pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena, vložila prijavo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila vložena prijava, je besedni znak PC WORKS. Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, sodijo v razred 9 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „aparati za snemanje, prenos in reprodukcijo zvoka in slike, zvočniki, ojačevalci, predvajalna naprava za plošče, predvajalna naprava za trakove, predvajalna naprava za zgoščenke, uglaševala in sestavni deli za zgoraj navedene proizvode“.
3 Dne 26. oktobra 1998 je bila prijava objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 81/98.
4 Dne 22. januarja 1999 je g. J. Vila Ortiz vložil ugovor zoper prijavo tožeče stranke na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94, sklicujoč se na verjetnost zmede iz člena 8(1)(b) te uredbe. Ugovor se je nanašal na skupino vseh proizvodov, ki jih določa prijava znamke tožeče stranke, in je temeljil na figurativni nacionalni znamki, ki je videti tako:
5 Ta znamka je bila registrirana dne 10. oktobra 1994 v Španiji za „zvočno elektronsko opremo; zvočnike; aparate za reprodukcijo zvoka; radijske sprejemnike; televizijske sprejemnike in video naprave“ iz razreda 9.
6 Z odločbo z dne 26. januarja 2001 je oddelek za ugovore presodil, da je med spornima znakoma obstajala verjetnost zmede in je zato zavrnil prijavo tožeče stranke za vse blago.
7 Dne 19. marca 2001 je tožeča stranka vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore (zadeva R 265/2001). Z njo je spremenila opis proizvodov iz svoje prijave in dodala podrobno opredelitev: „vsi zgoraj navedeni proizvodi za računalnike in informacijsko opremo“.
8 Z odločbo z dne 4. septembra 2002 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je četrti odbor za pritožbe UUNT potrdil odločbo oddelka za ugovore in zavrnil pritožbo. Odbor za pritožbe je menil, da se prijava znamke in prejšnja znamka nanašata v bistvu na enako kategorijo proizvodov, torej na elektronske naprave za reprodukcijo zvoka in slike, in da sta bila sporna znaka podobna v vidnem, glasovnem in pojmovnem smislu.
Predlogi strank
9 Med obravnavo je tožeča stranka izjavila, da se odpoveduje predlogu, ki UUNT nalaga, naj ugodi njeni prijavi znamke.
10 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo in odločbo oddelka za ugovore;
– UUNT naloži plačilo stroškov tega postopka in stroškov postopka pred odborom za pritožbe in oddelkom za ugovore;
11 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravno stanje
12 V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja en sam tožbeni razlog, in sicer kršitev Uredbe št. 40/94 v tem, da je odbor za pritožbe napačno sklepal, da obstaja verjetnost zmede med spornima znakoma.
Trditve strank
13 Tožeča stranka navaja, da je treba znamki primerjati z namenom, da bi se ocenil obstoj verjetnosti zmede, tako da se upošteva celoten vtis, ki ga ustvari vsak znak. Nasprotno naj med tako presojo ne bi bilo dovoljeno, da bi se sporna znaka razčlenilo, da bi se lahko primerjalo njune bistvene elemente, zlasti ker, kot v tem primeru, po eni strani ne obstaja nikakršen indic, ki bi dopuščal sklepanje, da bi ciljna javnost tako ravnala, in da imajo po drugi strani elementi, iz katerih sta sporna znaka sestavljena, sami po sebi šibek razlikovalni značaj, saj je ta za vsako zadevno znamko celoten vtis, ki ga ustvari medsebojni vpliv teh različnih elementov. Prav tako po mnenju tožeče stranke ni primerno, da se znamki nameni širše varstvo, ker to varstvo temelji na enem izmed njenih konstitutivnih elementov, ki ima šibek razlikovalni značaj.
14 V tem primeru naj bi bila prejšnja znamka sestavljena iz treh elementov, in sicer iz črke „w“, iz besede „work“ in iz besede „pro“, medtem ko naj bi znamka, za katero je vložena prijava, vsebovala le dva elementa, in sicer besedo „pc“ in besedo „works“. Medtem ko naj bi razlikovalni značaj prejšnje znamke izhajal iz medsebojnega vpliva elementov „w“ in „work“, naj bi zaradi tretjega sestavnega dela, ki ima v celotnem vtisu, ki ga ustvarja znak, manjšo vlogo, razlikovalni značaj temeljil na medsebojnem vplivu besed „pc“ in „works“.
15 Tako naj edina okoliščina, da so črke, ki sestavljajo besedo „work“ enake v obeh spornih znakih, ne bi zadostovala za prikaz, da pri tema znakoma obstaja verjetnost zmede.
16 Zlasti glede primerjave med spornima znakoma v vidnem smislu tožeča stranka navaja, da je prejšnja znamka figurativna znamka, medtem ko je znamka, za katero je vložena prijava, besedna znamka. Zlasti poudarja, da vsi trije elementi prejšnje znamke ležijo navpično, element, ki ga predstavlja črka „w“, v celotnem vtisu prevladuje, medtem ko sta oba sestavna dela znamke, za katero je vložena prijava, postavljena vodoravno.
17 V glasovnem smislu naj bi se prejšnjo znamko določilo ustno z zaporedno izgovorjavo treh elementov „w“, „work“ in „pro“, ki jo sestavljajo, ali z izgovorjavo same besede „work“, če štejemo elementa „w“ in „pro“ kot popolnoma grafična. Nasprotno bi se znamka, za katero je vložena prijava, lahko opredelila le s skupno izgovorjavo besed „pc works“. Kakršna koli je izgovorjava prejšnje znamke, se ta po mnenju tožeče stranke razlikuje od znamke, za katero je vložena prijava, ker se črke „w“ ne more zamenjati z elementom „pc“, besede „work“ pa ne z besednim elementom „pc works“.
18 V pojmovnem smislu tožeča stranka meni, da pod predpostavko, da besedi „work“ in „works“ za povprečnega španskega potrošnika nimata nobenega pomena, glede na katerega je treba presojati verjetnost zmede, ju ta potrošnik med seboj ne bo povezal in ju bo štel za različni besedi. Zlasti besede „works“ ne bo dojemal kot množinsko obliko besede „work“. Nasprotno tožeča stranka meni, če sklepamo, da ciljna javnost dovolj dobro pozna angleški jezik, da razume pomen teh besed, je treba priznati, da lahko ta javnost dojame tudi različen pomen teh besed.
19 Poleg tega tožeča stranka poudarja, da so proizvodi, na katere se nanaša prijava znamke, po svoji naravi predmet pozornih odločitev upoštevnega potrošnika za nakup, tako da se bo ta odločil za nakup šele, ko se bo prepričal, da res ustreza njegovim potrebam. Ta okoliščina naj bi za ciljno javnost naknadno zmanjšala verjetnost zmede.
20 UUNT meni, da odbor za pritožbe ni napačno uporabil prava in je pravilno določil obstoj verjetnosti zmede med spornima znakoma.
Presoja Sodišča prve stopnje
21 Člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 določa, da se „ob ugovoru imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko“.
22 Po ustaljeni sodni praksi je verjetnost zmede dejstvo, da javnost lahko misli, da zadevni proizvodi in storitve izhajajo iz istega podjetja ali vsaj iz gospodarsko povezanih podjetij.
23 Po tej sodni praksi je treba verjetnost zmede presojati celovito, glede na to, kako upoštevna javnost dojema zadevne znake ter proizvode in storitve, in upoštevajoč vse upoštevne dejavnike v tem primeru, zlasti medsebojno odvisnost podobnosti znakov in podobnosti opredeljenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2003, Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T-162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 31 do 33, in navedeno sodno prakso).
24 V tem primeru glede na naravo zadevnih proizvodov, katerih opredelitev je določena v točkah 2, 5 in 7 zgoraj, ciljno javnost, glede na katero je treba opraviti analizo verjetnosti zmede, sestavljajo povprečni potrošniki. Poleg tega iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 izhaja, da je ciljna javnost ta, ki prebiva na ozemlju države članice, v kateri je prejšnja znamka varovana, torej v tem primeru Španije.
25 Če je torej res, da so proizvodi, ki jih ponuja tožeča stranka, sestavljeni iz delov avdiovizualne opreme, ki se uporablja zlasti v povezavi z računalnikom, namenjeni javnosti, ki ima bolj ali manj poglobljeno znanje o informatiki in zna dobro uporabljati elektronsko opremo, je res, da so dandanes ponudba in potrošnja tega blaga ter njegova ponudba širši javnosti, ki jo sestavljajo v glavnem mladi, taki, da se ne more šteti, kot da so pridržani ožjemu in specializiranem krogu potrošnikov, čeprav jih ni mogoče opredeliti kot proizvode široke potrošnje. Enako, če je res, da lahko določeni zadevni proizvodi zaradi svoje stopnje izumetničenosti in cene sprožijo pozornejše odločitve za pozornejši nakup, to ne velja, kot je UUNT pravilno poudaril v odgovoru na tožbo, za vse zadevne proizvode. Tako je treba šteti, da ciljno javnost sestavljajo povprečni normalno informirani ter razumno pozorni in preudarni potrošniki.
26 Ob uporabi člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 in glede na zgoraj navedene ugotovitve je treba torej opraviti tako primerjavo zadevnih proizvodov kot primerjavo spornih znakov.
Zadevni proizvodi
27 Glede na ustaljeno sodno prakso je treba za presojo podobnosti med zadevnimi proizvodi ali storitvami upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo odnose med temi proizvodi ali storitvami. Ti dejavniki vključujejo zlasti njihovo naravo, njihov namen, njihovo uporabo in tudi, ali gre za konkurenčne ali dopolnilne proizvode (sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002, Institut für Lernsysteme proti UUNT – Educational Services (ELS), T-388/00, Recueil, str. II‑4301, točka 51).
28 V tem primeru ugovor temelji na prejšnji znamki, ki je bila registrirana za proizvode iz razreda 9, in je naravnan proti registraciji znamke, za katero je vložena prijava, za proizvode istega razreda.
29 Treba je povedati, da tožeča stranka ne ugovarja sklepanju odbora za pritožbe, da se zadevni znamki v bistvu nanašata na enako vrsto proizvodov, torej na elektronske naprave za reprodukcijo zvoka in slike.
30 To sklepanje je treba upoštevati.
31 Pojasnilo, ki ga je pred odborom za pritožbe (glej točko 7 zgoraj) navedla tožeča stranka pri opredelitvi proizvodov, na katere se nanaša prijava za registracijo, ki se omejujejo le za računalnike in informacijsko opremo, ne spreminja te presoje. Zgolj okoliščina, da to pojasnilo ni prisotno v opisu proizvodov nasprotne stranke, ne zadostuje, da se ovrže sklep, da imajo zadevni proizvodi enako naravo in imajo lahko isto namembnost. Glede tega je treba šteti, kot je to pravilno storil UUNT v točki 21 odgovora na tožbo, da je opis proizvodov, ki jih opredeljuje prejšnja znamka, dovolj širok, da vključi tudi proizvode, na katere se nanaša znamka, za katero je bila vložena prijava.
Zadevni znaki
32 V tem primeru prejšnja znamka vsebuje mešan znak, figurativni in besedni, sestavljen iz treh elementov, ki ležijo navpično, kjer prvi element sestavlja znak, ki predstavlja črno ploščo, v kateri je vpisan veliki „w“ bele barve, drugega sestavlja beseda „work“, napisana v velikih črkah, in tretjega črn pravokotnik, v katerem so vpisane tri majhne velike črke bele barve, s presledki, ki označujejo besedo „pro“. Znamko, za katero je vložena prijava, sestavlja besedni element „pc works“.
33 Najprej je treba glede primerjave obeh zadevnih znamk v vidnem smislu uvodoma spomniti, da je Sodišče prve stopnje že pojasnilo, da nič ne nasprotuje temu, da je bil potrjen obstoj vidne podobnosti med besedno in figurativno znamko, upoštevajoč da imata ti vrsti znamke grafično sestavo, ki lahko ustvari vidni vtis (sodba Sodišča prve stopnje z dne 12. decembra 2002, Vedial proti UUNT – France Distribution (HUBERT), T-110/01, Recueil, str. II‑5275, točka 51).
34 Nazadnje je treba spomniti, da je Sodišče prve stopnje presodilo, da se sestavljena znamka, besedna in figurativna, ne more šteti kot podobna drugi znamki, ki je enaka ali podobna enemu izmed sestavnih delov sestavljene znamke, če je ta prevladujoči element v celotnem vtisu, ki ga ustvarja sestavljena znamka. Tako je, če ta sestavni del lahko sam prevlada nad sliko te znamke, ki jo upoštevna javnost ohrani v spominu tako, da se vsi drugi sestavni deli znamke v celotnem vtisu, ki ga ta znamka ustvarja, zanemarijo (sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002, Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, str. II‑4335, točka 33).
35 V tem primeru je treba najprej povedati, da je eden izmed elementov prejšnje znamke, torej beseda „work“, zelo podoben enemu izmed besednih elementov, ki sestavljajo znamko, za katero je vložena prijava.
36 Dalje je treba povzeti, da je glede vidne primerjave zadevnih znakov odbor za pritožbe menil, da sta besedi „work“ in „works“ na vidni ravni prevladujoča elementa tako prejšnje znamke kot tudi znamke, za katero je vložena prijava.
37 Prvič je treba glede prejšnje znamke poudariti, da zavzema element v obliki besede „work“ osrednji položaj glede na ostale grafične elemente znaka in je sorazmerno njegov najbolj razlikovalen del glede velikosti. Poleg tega grafični element v obliki črnega pravokotnika, ki vsebuje črke „pro“ natančno pod besedo „work“, s svojimi merami in svojo barvo ustvarja učinek poudarka, ki daje po eni strani vtis, da ima ta element samo drugotno vlogo glede na element iz besede „work“, po drugi strani pa okrepi njegov vidni vpliv. Končno je treba glede elementa v obliki črne plošče, ki vsebuje črko „w“ šteti, da je njegov vidni učinek veliko manjši kot učinek elementa besede „work“ zaradi njegove manjše velikosti. Iz tega izhaja, da odbor za pritožbe ni napačno presodil, ko je sklepal, da tak element prevlada nad celotnim vidnim učinkom prejšnje znamke.
38 Drugič je treba glede znamke, za katero je vložena prijava, šteti besedo „works“ kot prevladujočo glede na besedo „pc“, ki ima, čeprav je prvi element znaka, manjši vidni učinek, saj zavzema prostor, ki nekoliko več kot v tretjini ustreza temu, ki ga zavzema beseda „works“. Zato ni napačno, da je odbor za pritožbe sklepal, da je ta prevladujoči element celotni vidni vtis znamke, za katero je vložena prijava.
39 Ob upoštevanju predhodnih ugotovitev je treba šteti, da obstaja močna vidna podobnost med spornima znakoma glede dejstva, da so njuni prevladujoči elementi sestavljeni večinoma iz enakih grafičnih znakov, torej črk „w“, „o“, „r“ in „k“, ki ležijo v enakem zaporedju, in ki določajo besedo „work“, ter se razlikujeta zgolj v tem, da znamka, za katero se zahteva prijava, temu zaporedju doda še en znak več, torej črko „s“.
40 Glede glasovne ravni je odbor za pritožbe, kot je tudi UUNT,v odgovoru na tožbo, štel, da je malo verjetno, da španski potrošniki določajo znamko nasprotne stranke tako, da izgovorijo vse njene besedne elemente, torej „w“, „work“ in „pro“. V bistvu naj bi se, ne da bi se posvetili podrobni analizi znamke, raje osredotočili na besedo „work“, ob dojemanju elementa, ki ga ustvarja črka „w“ kot popolnoma okrasnega in ob zanemarjanju elementa „pro“ zaradi njegove majhnosti.
41 Uvodoma je treba poudariti, da je sklep, do katerega je prišel odbor za pritožbe, rezultat analize, kjer se hkrati prepletajo vidna in glasovna merila presoje. Treba je torej preučiti, ali je tak postopek skladen s pravilno presojo stopnje podobnosti med spornima znamkama, z namenom, da bi se ustvaril obstoj mogoče verjetnosti zmede.
42 Glede tega je treba povedati, v ožjem smislu, da glasovna reprodukcija sestavljenega znaka ustreza reprodukciji vseh besednih elementov, neodvisno od njihovih grafičnih posebnosti, ki izhajajo bolj iz analize znaka na vidnem nivoju.
43 Vendar je treba v okviru presoje vidnih, glasovnih in pojmovnih podobnosti med spornima znamkama za določitev ali izključitev obstoja verjetnosti zmede za upoštevno javnost upoštevati celoten vtis, ki ga ima vsak izmed teh dveh znakov na ciljno javnost.
44 Torej so pri sestavljeni besedni in figurativni znamke besedni elementi hkrati figurativni elementi, ki imajo zaradi svojih grafičnih posebnosti lahko večji ali manjši vidni učinek. Tako v primeru, ko je ta znak sestavljen iz več besednih elementov, ni izključeno, da nekateri med njimi lahko zaradi svoje velikosti, barve ali položaja pritegnejo pozornost potrošnika tako, da bo ta, ki mora ustno določiti znak, izgovoril samo te elemente in zanemaril ostale. Vidni vtis, ki ga ustvarjajo grafične značilnosti besednih elementov sestavljenega znaka, torej lahko vpliva na zvočno predstavitev znaka.
45 V tem primeru, kot je bilo določeno v točki 37 zgoraj, beseda „work“ prevlada v celotnem vidnem vtisu prejšnje znamke in je besedni element, ki lahko pritegne pozornost in ki se ga takoj sprejme in se mu lahko ugodi. Ostali besedni elementi znaka imajo glede tega le majhen učinek. V bistvu bo po eni strani element „pro“ v tem primeru težko sprejeti, ker je majhen in se ga ne dojame takoj kot besedo, saj je med tremi črkami, ki ga sestavljajo, velik razmik. Po drugi strani se znak „w“, sestavljen iz ene same črke, ki ni v splošni rabi, razume kot okrasni element.
46 Iz zgoraj povedanega izhaja, da odbor za pritožbe s tem, ko je štel za mogočo, da ciljni španski potrošnik ustno določi le besedo „work“, ni napačno presojal. Ker je treba izvesti primerjavo na glasovni ravni med zvočno obliko znakov „work“ in „pc works“, lahko sklepamo, da obstaja določena podobnost obeh znakov, ki imata večino črk, iz katerih sta sestavljena, v enakem zaporedju.
47 Odbor za pritožbe je sklepal, ali obstaja podobnost med spornima znakoma prav tako v pojmovnem smislu, in pritrdil, da zadevna javnost pozna pomen angleških besed „work“ in „works“. V odgovoru na tožbo je UUNT podrobno določil, da imata zadevni znamki enako idejo, torej „fizični trud, namenjen delanju ali uresničevanju nečesa“.
48 Glede tega je treba povedati, da gre pri besedi „pc“, ki ima v znamki, za katero je bila vložena prijava, opisni značaj glede na zadevne proizvode, tako v angleščini kot tudi v španščini za znak za „osebni računalnik“. S pojmovnega stališča sestavlja razlikovalni element te znamke torej beseda „works“. Glede prejšnje znamke je treba šteti, zaradi razlogov, ki so enaki tistim, ki so predstavljeni v točkah od 43 do 45 zgoraj, in ob neobstoju nebesednih figurativnih elementov z avtonomno sugestivno silo, da je prevladujoči element na pojmovni ravni sestavljen iz besede „work“.
49 Dalje je treba šteti kot verjetno, kot je priznala tudi tožeča stranka, trditev, da ciljna javnost, ki jo sestavljajo potrošniki, ki so seznanjeni z uporabo računalnikov, dovolj dobro pozna angleški jezik, da razume pomen besede „work“ in da v besedi „works“ prepozna njeno množinsko obliko.
50 V teh okoliščinah odbor za pritožbe s tem, da je ocenil, da sta obe sporni znamki podobni tudi na pojmovni ravni, ni napačno presodil.
51 Iz vseh zgornjih ugotovitev izhaja, da sta si glede vidnega, fonetičnega in pojmovnega vidika znamka, za katero je bila vložena prijava, in prejšnja znamka, podobni.
Verjetnost zmede
52 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora ocena verjetnosti zmede, ki jo je treba izvesti z upoštevanjem vseh upoštevnih dejavnikov glede vidne, slušne ali pojmovne podobnosti zadevnih znamk, temeljiti na skupnem vtisu znamk, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente (sodba Sodišča z dne 11. novembra 1997, SABEL, C-251/95, Recueil, str. I‑6191, točka 23, in zgoraj navedena sodba Sodišča ELS, točka 62). V bistvu povprečni potrošnik zadevne vrste proizvoda ali storitve, katerega dojemanje znamk igra odločilno vlogo pri celoviti presoji verjetnosti zmede, normalno dojema znamko kot celoto in ne preučuje različnih podrobnosti (zgoraj navedena sodba SABEL, točka 23).
53 V tem primeru je treba, upoštevajoč podobnosti med spornimi znaki in dejstva, da ti določajo proizvode enake narave, sklepati, da odbor za pritožbe ni napačno presodil, ko je v tem primeru štel, da obstaja resnična verjetnost, da upoštevna javnost lahko napačno razume tržni izvor teh proizvodov.
54 Glede na zgoraj povedano je treba ničnostne predloge tožeče stranke zavrniti.
Stroški
55 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka s svojim predlogom ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
56 Na podlagi člena 136(2) Poslovnika se stroški, ki so bili za stranke v postopku pred odborom za pritožbe nujni, štejejo za stroške, ki se povrnejo. To ne velja za stroške v postopku pred oddelkom za ugovore in predloge tožeče stranke za povračilo stroškov je treba zato v vsakem primeru zavrniti. Prav tako je treba zavrniti predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov v postopku pred odborom za pritožbe, če so bili ničnostni predlogi zavrnjeni.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (četrti senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.
Legal | Mengozzi | Wiszniewska-Białecka |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 25. maja 2005.