Tožba, vložena 30. aprila 2014 – Fels-Werke proti Komisiji
(Zadeva T-281/14)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: Fels-Werke GmbH (Goslar, Nemčija) (zastopniki: C. Arhold, N. Wimmer, F. Wesche, L. Petersen in T. Woltering, odvetniki)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
sklep Evropske komisije z dne 18. decembra 2013 o začetku formalnega postopka preiskave v zadevi Državna pomoč SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) – Podpora za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižana dodatna dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike razglasi za ničnega;
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.
Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 107(1) PDEU in 108 PDEU zaradi napačne opredelitve posebne sheme kompenzacijskih nadomestil
Tožeča stranka trdi, da sklep o začetku postopka krši člene 107(1) PDEU, 108 PDEU in 13(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES1 , saj naj v zakonu o favoriziranju energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju: EEG) predvidena znižana dodatna dajatev EEG ne bi pomenila kakršne koli vrste pomoči iz državnih sredstev, znižana dodatna dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike pa naj ne bi pomenila odpovedi državnim sredstvom.
V zvezi s tem navaja, da je Komisija svoje preverjanje oprla na nove razmejitvene parametre, ki niso v skladu z načeli dosedanje sodne prakse. Zlasti naj v celoti ne bi upoštevala merila dejanskega razpolaganja s strani državnih organov, ki je v skladu z ustaljeno sodno prakso nujno za opredelitev kot državno sredstvo, in naj bi štela za zadostno, da je državni zakonodajalec vplival na denarne tokove med zasebnimi osebami in da so regulativni organi nadzirali, da zasebne osebe izpolnjujejo zakonske določbe.
Dalje, Komisije naj njena odločba, s katero je zakon EEG iz leta 2000 uvrstila kot pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ker ni prišlo do nikakršnega prenosa državnih sredstev, ne bi zavezovala in naj bi zato zakon EEG iz leta 2012 pravno zmotno opredelila kot novo nezakonito uvedeno shemo pomoči.Poleg tega naj Komisija ne bi zadostno preverila in naj zato tudi ne bi ugotovila, da so izjeme za energetsko intenzivne uporabnike glede na njihov cilj in naravo ter glede na sistematiko zakona EEG iz leta 2012 upravičene in torej niso pomenile selektivne prednosti.Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 108(1) PDEU ter členov 18 in 19 Uredbe št. 659/1999 zaradi opustitve predloga ustreznih ukrepovTožeča stranka na tem mestu trdi, da bi morala Komisija pri preverjanju zakona EEG iz leta 2012 vsekakor uporabiti postopek za obstoječe pomoči v skladu s členom 108(1) PDEU in členi od 17 do 19 Uredbe št. 659/1999 ter Nemčiji pred začetkom formalnega postopka preiskave predlagati ustrezne ukrepe, namesto da je gospodarske subjekte z opredelitvijo zakona EEG iz leta 2012 kot nove, nepriglašene pomoči, izpostavila znatnim gospodarskim tveganjem.Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice do izjaveTožeča stranka poleg tega graja, da bi ji Komisija morala pred izdajo sklepa s tovrstnimi obteževalnimi pravnimi učinki vsekakor dati možnost, da se izjavi.Četrt
i tožbeni razlog: nezadostna obrazložitevTožeča stranka nazadnje trdi, da je sklep o začetku postopka na bistvenih mestih pomanjkljivo obrazložen.
________________________1 Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, poseb