SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MELCHIORJA WATHELETA,
predstavljeni 3. maja 2017(1)
Zadeva C‑189/16
Boguslawa Zaniewicz-Dybeck
proti
Pensionsmyndigheten
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska))
„Predhodno odločanje – Socialna varnost zaposlenih oseb in njihovih družinskih članov – Uredba (EGS) št. 1408/71 – Člen 46(2) – Člen 47(1)(d) – Člen 50 – Zajamčena pokojnina – Izračun upravičenosti do pokojnine – Podlaga za izračun – Sorazmerni izračun – Teoretični znesek“
I. Uvod
1. Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska) z dne 23. marca 2016, ki je v sodno tajništvo Sodišča prispel 4. aprila 2016, se nanaša na razlago členov 46(2) in 47(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996(2), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1992/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006(3) (v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71).(4)
2. Ta predlog je bil vložen v sporu med B. Zaniewicz-Dybeck in pokojninskim zavodom v zvezi z izračunom pokojnine v obliki zajamčene pokojnine.
3. Predložitveno sodišče se predvsem sprašuje, ali člena 46(2) in 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71 pomenita, da je mogoče zavarovalnim dobam, dopolnjenim v drugi državi članici Evropske unije, pri izračunu švedske zajamčene pokojnine pripisati vrednost, ki ustreza povprečni vrednosti zavarovalnih dob, dopolnjenih na Švedskem.
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
4. Člen 4 Uredbe št. 1408/71, naslovljen „Stvarna veljavnost“, določa:
„[…]
2. Ta uredba se uporablja za vse splošne in posebne sisteme socialne varnosti, na podlagi plačevanja prispevkov ali brez njih […].
[…]“
5. Pod naslovom III „Posebne določbe v zvezi z različnimi vrstami dajatev“, poglavje 3, Uredbe št. 1408/71, naslovljeno „Starost in smrt (pokojnine)“, vsebuje člene od 44 do 51a.
6. Člen 44 te uredbe, naslovljen „Splošne določbe za dodelitev dajatev, če je za zaposleno ali samozaposleno osebo veljala zakonodaja dveh ali več držav članic“, določa:
„1. Pravice do dajatev zaposlenih ali samozaposlenih oseb, za katere je veljala zakonodaja dveh ali več držav članic, ali njihovih preživelih oseb, se določijo v skladu z določbami tega poglavja.
[…]“
7. Člen 46 navedene uredbe, naslovljen „Dodelitev dajatev“, določa:
„[…]
2. Kadar so pogoji, ki jih zahteva zakonodaja države članice za upravičenost do dajatev, izpolnjeni šele z uporabo člena 45 in/ali člena 40(3), se uporabljajo naslednja pravila:
(a) pristojni nosilec izračuna teoretični znesek dajatve, ki bi jo oseba lahko zahtevala, kakor da bi bile vse zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji držav članic, ki so za osebo veljale, dopolnjene v tej državi in po zakonodaji, ki jo uporablja na dan dodelitve dajatve. Če po tej zakonodaji znesek dajatve ni odvisen od trajanja dopolnjenih dob, se ta znesek obravnava kot teoretični znesek iz tega odstavka;
(b) pristojni nosilec nato določi dejanski znesek dajatve na podlagi teoretičnega zneska iz prejšnjega pododstavka v sorazmerju med trajanjem zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih pred nastopom zavarovalnega primera po zakonodaji, ki jo uporablja, in med skupnim trajanjem zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodajah vseh držav članic pred nastopom zavarovalnega primera.
[…]“
8. Člen 47(1) Uredbe št. 1408/71, naslovljen „Dodatne določbe za izračun dajatev“, določa:
„1. Za izračun teoretičnih in sorazmernih zneskov iz člena 46(2), se uporabljajo naslednja pravila:
[…]
(d) kadar se po zakonodaji države članice dajatve izračunavajo na podlagi višine zaslužka, prispevkov ali zvišanj, pristojni nosilec v državi določi zaslužek, prispevke in zvišanja, ki se upoštevajo za zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji drugih držav članic, na podlagi povprečnih zaslužkov, prispevkov ali zvišanj, zabeleženih za zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.
[…]“
9. Člen 50 Uredbe št. 1408/71, naslovljen „Dodelitev dodatka, kadar skupni znesek dajatev, ki se izplačujejo po zakonodajah različnih držav članic, ne dosega najnižjega zneska, določenega v zakonodaji države, na ozemlju katere prejemnik stalno prebiva“, določa:
„Prejemniku dajatev, za katerega se uporablja to poglavje, se v državi, na ozemlju katere stalno prebiva in po zakonodaji katere se mu dajatve izplačujejo, ne sme dodeliti dajatve, ki bi bila nižja od najnižje dajatve, določene v tej zakonodaji za zavarovalno dobo ali dobo prebivanja, ki je enaka vsem zavarovalnim dobam, upoštevanim za plačilo v skladu z določbami prejšnjih členov. Pristojni nosilec te države mu po potrebi ves čas stalnega prebivanja na njenem ozemlju izplačuje dodatek, ki je enak razliki med vsoto dajatev, ki se izplačuje v skladu s tem poglavjem, in višino najnižje dajatve.“
B. Švedsko pravo
10. Švedski pokojninski sistem je sestavljen iz več delov. V obravnavani zadevi so sporne državne pokojnine v obliki pokojnin na podlagi dohodkov, dodatnih pokojnin in zajamčenih pokojnin.
11. Pokojnina na podlagi dohodkov in dodatna pokojnina sta odvisni od dohodkov. Ti dajatvi temeljita predvsem na prispevkih, ki izhajajo iz zaposlitve.
12. Zajamčena pokojnina je dajatev, ki temelji na prebivanju in se financira iz davkov. Njen namen je uvedba nove minimalne ravni zaščite za osebe z nizkimi dohodki ali brez dohodkov. Po mnenju predložitvenega sodišča ima ta pokojnina, ki je odvisna od drugih pokojninskih prejemkov, naravo socialne dajatve. Zato se postopno zmanjšuje glede na druge pokojnine, povezane z dohodki, dodatne pokojnine in prejemanje nekaterih drugih dajatev. Oseba, katere zgoraj navedeni dohodki iz pokojnin in dajatev presegajo določen znesek, ne prejme zajamčene pokojnine.
13. Nacionalne določbe o zajamčeni pokojnini, ki so upoštevne v tej zadevi, so tiste iz lagen (1998:702) om garantipension (zakon (1998:702) o zajamčeni pokojnini), ki je bil nadomeščen s socialförsakringsbalken (zakon (2010:110) o socialnem zavarovanju, v nadaljevanju: SFB).
14. Predložitveno sodišče navaja, da je v poglavju 67, člen 15, SFB „določ[eno], da mora biti […] podlaga za izračun zajamčene pokojnine, do katere je zavarovanec upravičen za ta ista leta, starostna pokojnina, odvisna od dohodkov, pri čemer je treba upoštevati spremembe in dodatke, določene v nekaterih členih [poglavje 67, členi od 16 do 20, SFB] (v nadaljevanju: podlaga za izračun)“.(5)
15. Temeljni znesek zajamčene pokojnine je opredeljen v poglavju 2, člen 7, SFB. Ta znesek je indeksiran glede na splošno raven cen. V letu, ki je upoštevno za to zadevo, je znašal 39.400 SEK.
16. Za izračun dokončnega zneska zajamčene pokojnine se temeljni znesek poveča ali zmanjša za zneske, določene v poglavju 67, člena 23 in 24, SFB.
17. Zajamčena pokojnina se izplačuje osebam, ki so starejše od 65 let in ki so dopolnile vsaj tri leta zavarovalne dobe. Zavarovalna doba se poleg tega določi glede na obdobje, v katerem oseba prebiva na Švedskem. V poglavju 67, člen 25, SFB je določeno, da se pri osebi, ki ni dopolnila 40 let zavarovalne dobe za zajamčeno pokojnino, vse vsote, ki se nanašajo na temeljni znesek in ki so določene v členih od 21 do 24, zmanjšajo z uporabo količnika med številom let zavarovalne dobe in 40 leti (sorazmerni izračun).
18. Försäkringskassan (urad za socialno zavarovanje, Švedska), ki je prej obravnaval določena vprašanja o pokojninah, je v notranjem pravnem mnenju (pravno mnenje št. 2 iz leta 2007, v nadaljevanju: pravno mnenje) navedel, da mora „[p]ri sorazmernem izračunu, med drugim, zajamčenih pokojnin v obliki starostnih pokojnin za osebe, ki so bile rojene leta 1938 ali pozneje, […] urad za socialno zavarovanje pri izračunu teoretičnega zneska zavarovalnim dobam, dopolnjenim v drugih upoštevnih državah članicah, pripisati pokojninsko vrednost, ki ustreza povprečni pokojninski vrednosti švedskih dob. Od 1. januarja 2010 vsa vprašanja, povezana z državnimi pokojninami, obravnava [pokojninski zavod]. Zgoraj navedeno pravno mnenje […] še naprej pomeni usmeritev za odločitve tega zavoda“.(6)
19. Predložitveno sodišče meni, da je urad za socialno zavarovanje na podlagi pravnega mnenja ta izračun zajamčene pokojnine opravil tako, da se je vsaki pokojninski dobi, dopolnjeni v drugi državi članici, pripisala pokojninska vrednost, ki ustreza povprečni pokojninski vrednosti švedskih dob.
III. Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
20. B. Zaniewicz-Dybeck, poljska državljanka, je bila rojena leta 1940 in se je leta 1980 s Poljske preselila na Švedsko. Na Poljskem je delala 19 let, na Švedskem pa je živela 24 let in delala 23 let.
21. Urad za socialno zavarovanje je 5. avgusta 2008 odločil o državni pokojnini B. Zaniewicz-Dybeck, pri tem pa je kot znesek zajamčene pokojnine določil 0 SEK.
22. Na podlagi ugovora B. Zaniewicz-Dybeck je urad za socialno zavarovanje z odločbo z dne 1. septembra 2008 potrdil prvo odločbo in kot podlago zanjo navedel, da je zadevna oseba imela tako švedsko kot poljsko zavarovalno dobo. Zato je bila zajamčena pokojnina delno izračunana na podlagi švedskih nacionalnih določb in delno na podlagi načela sorazmernosti iz člena 46(2) Uredbe št. 1408/71.
23. Predložitveno sodišče ugotavlja, da je bila B. Zaniewicz-Dybeck na podlagi njenih dohodkov v višini 75.216 SEK najprej dodeljena švedska pokojnina v letni vrednosti 3134 SEK (75.216 SEK/24) za zavarovalno dobo 24 let na Švedskem. Ta znesek je bil nato pomnožen z najdaljšim trajanjem zavarovanja za zajamčeno pokojnino 40 let (3134 SEK × 40 = 125.360 SEK). Švedski organ je tako ugotovil, da je znesek prejemkov B. Zaniewicz-Dybeck previsok za to, da bi se ji izplačala zajamčena pokojnina.
24. B. Zaniewicz-Dybeck je to odločbo urada za socialno zavarovanje izpodbijala pri Förvaltningsrätten i Stockholm (upravno sodišče v Stockholmu, Švedska), ki je menilo, da je izračun urada za socialno zavarovanje skladen z Uredbo št. 1408/71, in je tožbo zavrnilo. B. Zaniewicz-Dybeck se je zoper sodbo Förvaltningsrätten i Stockholm (upravno sodišče v Stockholmu) pritožila pri Kammarrätten i Stockholm (upravno pritožbeno sodišče v Stockholmu, Švedska), ki je pritožbo zavrnilo.
25. B. Zaniewicz-Dybeck je nato vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču. Trdi, da je treba teoretični znesek zajamčene pokojnine izračunati v skladu z Uredbo št. 1408/71, ne pa uporabiti pravnega mnenja, ki ga je izdal urad za socialno zavarovanje. B. Zaniewicz-Dybeck meni, da ker je švedska zajamčena pokojnina odvisna le od skupne dolžine zavarovalnih dob, z odštetjem določene švedske pokojnine, odvisne od dohodkov, se za izračun zajamčene pokojnine ne uporablja člen 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71. B. Zaniewicz-Dybeck je navedla, da metoda izračuna na podlagi pravnega mnenja škoduje številnim migrantom iz drugih držav članic Unije, ki imajo nizko pokojnino, odvisno od dohodkov.
26. Pokojninski zavod je menil, da zavarovalne dobe, dopolnjene v drugi državi članici, dajejo pravico do pokojnine iz te države, in ker je zajamčena pokojnina po svoji naravi dopolnilna, bi izračun pokojnine, ne da bi se uporabil člen 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71, pomenil, da prejemnik pokojnine, ki je dopolnil zavarovalne dobe v drugi državi članici, prejme preveč, če je zajamčena pokojnina višja zanj kot za osebo, ki teh zavarovalnih dob nima.
27. Poleg tega je ta zavod menil, da če tujim zavarovalnim dobam ne bi bilo mogoče pripisati pokojninske vrednosti, bi to povzročilo, da bi se tujim zavarovalnim dobam pripisala nižja vrednost kot ustreznim švedskim dobam (oziroma se jim dejansko pokojninska vrednost sploh ne bi pripisala). Menil je, da ni razumno, da bi zajamčeno pokojnino, ki je temeljna zaščita, odvisna od dohodkov, izplačevali neodvisno bodisi od pokojninske vrednosti zavarovalnih let, dopolnjenih v tujini, bodisi od pokojnin, odvisnih od dohodkov, ki se prejemajo iz drugih držav članic Unije. Pokojninski zavod je ugotovil, da bi taka metoda pomenila, da se prejemniku pokojnine, ki prejema pokojnino, odvisno od dohodkov, iz druge države Unije, izplača višja švedska zajamčena pokojnina, kot bi jo isti prejemnik pokojnine prejel, če bi bil zavarovan in bi delal za pokojnino, odvisno od dohodkov, samo na Švedskem.
28. Predložitveno sodišče je za utemeljitev predloga za sprejetje predhodne odločbe pojasnilo, da je „Sodišče […] v sodbi [z dne 22. oktobra 1998,] Conti (C‑143/97, EU:C:1998:501), ugotovilo, da nacionalnih določb za zmanjšanje dajatev ni mogoče izključiti iz pogojev in omejitev uporabe iz Uredbe št. 1408/71, tako da bi jih opredelili kot pravila za izračun zneska, ki se izplača. Nacionalno pravilo je treba šteti za določbo za zmanjšanje dajatve, če se zaradi izračunavanja, ki ga je na njeni podlagi treba opraviti, zmanjša znesek pokojnine, ki jo lahko zadevna oseba zahteva, ker prejema dajatev iz druge države članice (točki 24 in 25)“.(7) Predložitveno sodišče je dodalo, da se „[n]a Švedskem […] iz tega zaključka sklepa, da se postopno zmanjšanje zajamčene pokojnine glede na starostno pokojnino, odvisno od dohodkov, ne sme šteti za pravilo za izračun, temveč za pravilo o zmanjšanju za namene Uredbe št. 1408/71 […]. V teh okoliščinah so švedski organi uporabili pravila tako, da se zajamčene pokojnine niso zmanjšale zaradi pokojnin iz drugih držav članic [Unije]. Namesto tega se opravi sorazmerni izračun upravičenosti do zajamčene pokojnine za osebe, ki so delale na Švedskem in v drugih državah članicah [Unije]“.(8)
29. Predložitveno sodišče ugotavlja, da se je na podlagi pravnega mnenja(9) izračun zajamčene pokojnine opravil tako, da se je vsaki zavarovalni dobi, dopolnjeni v drugi državi članici, pripisala pokojninska vrednost, ki ustreza povprečni pokojninski vrednosti švedskih zavarovalnih dob.
30. Po mnenju predložitvenega sodišča se v tej zadevi postavlja vprašanje, ali je treba v tem položaju uporabiti člen 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71, in če je tako, ali je mogoče zavarovalnim dobam, dopolnjenim v drugi državi članici Unije, pripisati fiktivno pokojninsko vrednost, ki ustreza povprečni vrednosti švedskih zavarovalnih dob v sorazmernem izračunu, ki se opravi na podlagi člena 46(2) iste uredbe.
31. V teh okoliščinah je Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali določbe člena 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71 pomenijo, da je mogoče zavarovalnim dobam, dopolnjenim v drugi državi članici Unije, pri izračunu švedske zajamčene pokojnine pripisati pokojninsko vrednost, ki ustreza povprečni vrednosti švedskih dob, če pristojni nosilec opravi sorazmerni izračun na podlagi člena 46(2) te uredbe?
2. Ali lahko pristojni nosilec, če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, pri izračunu upravičenosti do zajamčene pokojnine upošteva pokojninske prejemke, ki jih zavarovanec prejema v drugi državi članici Unije, ne da bi bilo to v nasprotju z določbami Uredbe št. 1408/71?“
IV. Postopek pred Sodiščem
32. Pisna stališča so predložili pokojninski zavod, Kraljevina Švedska, Češka republika in Evropska komisija. Vsi, razen Češke republike, so podali ustne navedbe na obravnavi 9. marca 2017.
V. Analiza
A. Uvodne ugotovitve
33. Vprašanji, ki ju postavlja predložitveno sodišče, se nanašata na izračun upravičenosti do švedske zajamčene pokojnine in morebitno uporabo določb Uredbe št. 1408/71.
34. Za odgovor na ti vprašanji je treba opozoriti, da Uredba št. 1408/71 ne določa skupnega sistema socialne varnosti, temveč dopušča različne nacionalne zakonodaje in je namenjena zgolj njihovi uskladitvi. V skladu z ustaljeno sodno prakso države članice tako obdržijo pristojnost glede ureditve svojih sistemov socialne varnosti. Zato se pri neusklajenosti na ravni Unije z zakonodajo vsake države članice določijo med drugim pogoji za pridobitev pravice do dajatev. Države članice morajo ob izvajanju te pristojnosti kljub temu spoštovati pravo Unije in zlasti določbe PDEU o pravici, priznani vsakemu državljanu Unije, da se prosto giblje in prebiva na ozemlju držav članic.(10)
35. V zvezi s tem je treba poudariti, da z Uredbo št. 1408/71 državam članicam ni naloženo, da določijo minimalno dajatev za starost, kakršna je švedska zajamčena pokojnina. Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da čeprav je v Uredbi št. 1408/71 določeno, da „vsaka zakonodaja ne vključuje nujno minimalnih dajatev take vrste[, kot so določene v švedski zakonodaji]“(11), se ista uredba uporablja za take dajatve(12), kadar so predvidene v nacionalni zakonodaji.
36. Poleg tega je treba opozoriti, da se za izračun zajamčene pokojnine temeljni znesek iz poglavja 2, člen 7, SFB poveča ali zmanjša za zneske, določene v poglavju 67, člena 23 in 24, SFB. Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da se pri teh povečanjih in zmanjšanjih upoštevajo predvsem osebni položaj(13) in drugi pokojninski prejemki zadevne osebe. Iz tega sledi, da zajamčena pokojnina ni fiksen znesek in da je njen izračun odvisen od posebnih okoliščin zadevne osebe. Kljub spremenljivemu znesku, ki lahko znaša 0 SEK, če so dohodki zadevne osebe previsoki, je cilj(14) zajamčene pokojnine zagotoviti osnovni dohodek osebam, ki prejemajo nizko poklicno in dodatno pokojnino.(15) Ker je nujno opredeliti zadevno minimalno dajatev, menim, da je to dajatev za starost, za katero se ne plačujejo prispevki, iz člena 4(2) Uredbe št. 1408/71, in da je treba v tem primeru pravice upravičenca na podlagi člena 44 te uredbe ugotoviti v skladu z določbami naslova III, poglavje 3, navedene uredbe, zlasti v skladu z določbami členov 46 in 51a.(16)
37. Naj spomnim, da je Kraljevina Švedska na obravnavi 9. marca 2017 poudarila dejstvo, da je zajamčena pokojnina del splošnega pokojninskega sistema. Vendar po mojem mnenju in v nasprotju s tem, kar, kot se zdi, trdi Kraljevina Švedska, zajamčena pokojnina ne pomeni dajatve za starost v smislu člena 4(1)(c) Uredbe št. 1408/71. Ker se zajamčena pokojnina financira iz davkov,(17) se ne izračuna na podlagi lastnih prispevkov upravičencev in trajanja njihove vključenosti v sistem zavarovanja.(18) Poleg tega iz določb o dodelitvi zajamčene pokojnine izhaja, da se ne izplačuje samo upravičencem do poklicne in/ali dodatne pokojnine.(19) Zajamčena pokojnina se namreč izplačuje osebam, ki so starejše od 65 let in ki so dopolnile vsaj tri leta zavarovalne dobe, ki se določi glede na obdobje, v katerem oseba prebiva na Švedskem, in morebitne druge pokojninske prejemke.
38. Poleg tega je Kraljevina Švedska omenila obstoj druge dajatve za starost, ki zagotavlja minimalni dohodek za preživljanje. Zdi se mi, da v tej zadevi ne gre za to dajatev, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče. Poleg tega je ta zajeta v členu 4(2a) Uredbe št. 1408/71, ki se nanaša na „posebne denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, ki se dodelijo po pravnih predpisih, ki imajo […] tako značilnosti zakonodaje socialne varnosti […] kot tudi socialne pomoči“, in ki so naštete v Prilogi IIa k tej uredbi, in sicer „posebne dajatve za ostarele (Zakon 2001:853)“.(20)
39. Vsekakor iz sodb z dne 22. aprila 1993, Levatino (C‑65/92, EU:C:1993:149, točka 21), in z dne 24. septembra 1998, Stinco in Panfilo (C‑132/96, EU:C:1998:427, točke od 19 do 21), izhaja, da se člena 46(2) in 50 Uredbe št. 1408/71 uporabljata za dajatve iz členov 4(2) in 4(2a) te uredbe.
B. Vprašanji za predhodno odločanje
1. Prvo vprašanje
40. Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je mogoče, če pristojni nosilec opravi sorazmerni izračun švedske zajamčene pokojnine na podlagi člena 46(2) Uredbe št. 1408/71, zavarovalnim dobam, dopolnjenim v drugi državi članici, v tem primeru na Poljskem, pripisati pokojninsko vrednost, ki ustreza povprečni vrednosti zavarovalnih dob, dopolnjenih na Švedskem, v skladu s členom 47(1)(d) te uredbe.
41. Ker je člen 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71 dodatno pravilo za izračun teoretičnih in sorazmernih zneskov iz člena 46(2) te uredbe in ga je zato treba razlagati z vidika zadnjenavedene določbe,(21) je treba najprej preveriti, ali, in če da, kako se člen 46(2) Uredbe št. 1408/71 uporablja za izračun švedske zajamčene pokojnine.(22)
42. Kadar zakonodaja države članice pogojuje pravico do dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob, se s členom 45 Uredbe št. 1408/71 zahteva, da mora pristojni nosilec te države članice, katere zakonodaja pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob, upoštevati zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji vsake druge države članice, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja. Povedano drugače, zavarovalne dobe, dopolnjene v različnih državah članicah, se morajo sešteti.(23)
43. V takem primeru se uporablja člen 46(2) Uredbe št. 1408/41. Ta določa, da pristojni nosilec izračuna teoretični znesek dajatve, do katere je upravičena zadevna oseba, kot če bi bile vse delovne dobe, ki jih je ta oseba dosegla v različnih državah članicah, dosežene v državi članici pristojnega nosilca.
44. Pristojni nosilec nato na podlagi člena 46(2)(b) Uredbe št. 1408/71 določi dejanski znesek dajatve na podlagi teoretičnega zneska v sorazmerju med trajanjem zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja v državi članici pristojnega nosilca ter med skupnim trajanjem zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja, dopolnjenih v različnih državah članicah.(24)
45. Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da je urad za socialno zavarovanje za ugotovitev, ali je B. Zaniewicz-Dybeck, ki je zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja dopolnila na Poljskem in Švedskem, upravičena do švedske zajamčene pokojnine, uporabil metodologijo sorazmernega izračunavanja (imenovano „sorazmerni izračun“)(25) za znesek švedskih pokojnin, odvisnih od dohodkov(26) (pokojnine na podlagi dohodkov in dodatne pokojnine) (in sicer znesek 75.216 SEK)(27), in to v skladu s poglavjem 67, člen 25, SFB in pravnim mnenjem. Rezultat tega izračuna je bil precej višji od navedenega zneska (in sicer znesek 125.360 SEK)(28), torej tudi previsok, da bi oseba pridobila pravico do zajamčene pokojnine.
46. Ta metodologija(29) ni pravilna, saj je treba po mojem mnenju pravico do prejemanja švedske zajamčene pokojnine presojati v skladu s švedsko zakonodajo in členom 50 Uredbe št. 1408/71(30), brez uporabe metodologije sorazmernega izračunavanja, določene v poglavju 67, člen 25, SFB in v pravnem mnenju.
47. Ker se v Uredbi št. 1408/71 ne zahteva, naj države članice določijo minimalne dajatve za starost, kakršna je švedska zajamčena pokojnina, vse zakonodaje ne vsebujejo nujno teh minimalnih dajatev. Zato bi bilo nerazumljivo, da bi bila s členom 46(2) Uredbe št. 1408/71 določena posebna in podrobna pravila za izračun te minimalne dajatve.(31)
48. Nasprotno, znesek švedske zajamčene pokojnine, izračunan na podlagi nacionalne zakonodaje,(32) je treba v skladu s členom 46(2) Uredbe št. 1408/71 upoštevati(33) pri izračunu švedske pokojnine, odvisne od dohodkov, brez uporabe metodologije sorazmernega izračunavanja, določene v poglavju 67, člen 25, SFB in v pravnem mnenju.
49. Poudariti je treba, da je Sodišče v točki 21 sodbe z dne 24. septembra 1998, Stinco in Panfilo (C‑132/96, EU:C:1998:427),(34) odločilo, „da je treba minimalno dajatev, zajamčeno z zakonodajo države članice, upoštevati pri izračunu teoretičnega zneska iz člena 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71“.(35)
50. Iz sodb z dne 24. septembra 1998, Stinco in Panfilo (C‑132/96, EU:C:1998:427, točka 22), in z dne 21. julija 2005, Koschitzki (C‑30/04, EU:C:2005:492, točka 23), je namreč jasno razvidno, da mora na podlagi člena 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71 pristojni nosilec pri določanju teoretičnega zneska pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, upoštevati dodatek, ki je namenjen doseganju zajamčene ali minimalne pokojnine, ki je predvidena z nacionalno zakonodajo.
51. Cilj izračuna, ki ga je treba opraviti v skladu s členom 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71, je „zagotoviti delavcu maksimalen teoretični znesek, ki bi ga lahko zahteval, če bi bile vse zavarovalne dobe dopolnjene v zadevni državi članici“.(36)
52. Zato, če je teoretični znesek pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, do katere bi bila upravičena B. Zaniewicz-Dybeck, če bi vse svoje poklicno življenje delala na Švedskem, nižji od zneska zajamčene pokojnine, izračunanega v skladu s švedsko zakonodajo, je treba teoretičnemu znesku prišteti dodatek, da se doseže znesek zajamčene pokojnine.
53. Ker švedska pokojnina, odvisna od dohodkov, temelji na „višin[i] zaslužka, prispevkov ali zvišanj“, menim, da je iz besedila člena 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71, ki je zavezujoč, jasno razvidno, da mora pri izračunu teoretičnega zneska pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, v skladu s členom 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71 pristojni nosilec(37) določiti zaslužek, prispevke in zvišanja, ki se upoštevajo za zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji drugih držav članic,(38) na podlagi zaslužkov, prispevkov ali zvišanj, zabeleženih za zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.(39) Z uporabo člena 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71 se namreč zagotavlja, da je zadevna osnova za izračun enaka za delavca migranta, kot če ne bi uresničeval svoje pravice do prostega gibanja, kar je Sodišče ocenilo kot skladno s ciljem, določenim s členom 48 PDEU.(40)
54. Poleg tega je treba poudariti, da je zaradi uporabe metodologije sorazmernega izračunavanja iz člena 46(2)(b) Uredbe št. 1408/71 prednost morebitne vključitve dodatka v teoretični znesek pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, da se doseže znesek švedske zajamčene pokojnine, strogo omejena na zavarovalne dobe B. Zaniewicz-Dybeck na Švedskem, kar preprečuje kakršne koli domnevno previsoke prejemke.(41)
55. Skratka, menim, da je treba pravico do prejemanja minimalne dajatve za starost, kakršna je švedska zajamčena pokojnina, presojati v skladu s švedsko zakonodajo, brez uporabe metodologije sorazmernega izračunavanja, določene v poglavju 67, člen 25, SFB in v pravnem mnenju, ter v skladu s členom 50 Uredbe št. 1408/71. Pri izračunu teoretičnega zneska pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, v skladu s členom 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71, mora pristojni nosilec upoštevati minimalno dajatev za starost, zajamčeno z zakonodajo svoje države članice, da delavcu zagotovi maksimalen teoretični znesek pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine in ki bi ga lahko zahteval, če bi bile vse zavarovalne dobe dopolnjene v zadevni državi članici. Poleg tega mora v skladu s členom 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71 pristojni nosilec pri izračunu tega teoretičnega zneska določiti zaslužek, prispevke in zvišanja, ki se upoštevajo za zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji drugih držav članic, na podlagi zaslužkov, prispevkov ali zvišanj, zabeleženih za zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.
2. Drugo vprašanje
56. Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem sprašuje, ali Uredba št. 1408/71 določa, da pristojni nosilec pri izračunu upravičenosti do zajamčene pokojnine lahko upošteva pokojninske prejemke, ki jih zavarovanec prejema iz druge države članice.
57. Menim, da je treba za odgovor na to vprašanje spomniti na naslov in besedilo člena 50 Uredbe št. 1408/71, ki sta povzeta v točki 9 teh sklepnih predlogov.(42)
58. Sodišče je v točkah 5 in 6 sodbe z dne 30. novembra 1977, Torri (64/77, EU:C:1977:197), odločilo, da se člen 50 Uredbe št. 1408/71 „nanaša na primere, ko so bile delovne dobe delavca po zakonodajah držav, ki so veljale zanj, razmeroma kratkotrajne, tako da skupni znesek dajatev, ki jih izplačujejo te države, ne dosega razumnega življenjskega standarda“. „Za odpravo tega položaja ta člen določa, da kadar je z zakonodajo države stalnega prebivališča določena minimalna dajatev, se dajatev, ki jo izplačuje ta država, poveča za dodatek, ki je enak razliki med vsoto dajatev, ki jih izplačujejo različne države, katerih zakonodaja je veljala za delavca, in to minimalno dajatvijo.“(43)
59. Iz tega sledi, da lahko urad za socialno zavarovanje pri izračunu upravičenosti do švedske zajamčene pokojnine, razen če mora izplačati višji znesek,(44) upošteva pokojninske prejemke, ki jih B. Zaniewicz-Dybeck prejema iz druge države članice, v skladu s členom 50 Uredbe št. 1408/71.(45) Poleg tega ta člen določa, da mora urad za socialno zavarovanje upoštevati vse zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja B. Zaniewicz-Dybeck, ki se upoštevajo med drugim za dodelitev dajatev za starost. Iz tega sledi, da je treba upoštevati zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja B. Zaniewicz-Dybeck na Poljskem in Švedskem.(46)
60. Možnost, da pristojni nosilec upošteva dajatve za starost, ki se prejemajo v drugi državi članici, ter zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, preprečuje kakršne koli domnevno previsoke prejemke.(47)
61. Skratka menim, da je treba člen 50 Uredbe št. 1408/71 razlagati tako, da pristojni nosilec pri izračunu upravičenosti do minimalne dajatve za starost lahko upošteva pokojninske prejemke, ki jih zavarovanec prejema iz druge države članice.
VI. Predlog
62. Glede na zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska), odgovori:
1. Pravico do prejemanja minimalne dajatve za starost je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, in členom 50 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1992/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006, brez uporabe metodologije sorazmernega izračunavanja, določene v poglavju 67, člen 25, lagen (1998:702) om garantipension (zakon (1998:702) o zajamčeni pokojnini), ki je bil nadomeščen s socialförsakringsbalken (zakon (2010:110) o socialnem zavarovanju) in v pravnem mnenju Försäkringskassan (urad za socialno zavarovanje, Švedska) št. 2 iz leta 2007.
Pri izračunu teoretičnega zneska pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine, v skladu s členom 46(2)(a) Uredbe št. 1408/71, v različici, spremenjeni in posodobljeni z Uredbo št. 118/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1992/2006, mora pristojni nosilec upoštevati minimalno dajatev za starost, zajamčeno z zakonodajo svoje države članice, da delavcu zagotovi maksimalen teoretični znesek pokojnine, ki je osnova za izračun sorazmerne pokojnine in ki bi ga ta lahko zahteval, če bi bile vse zavarovalne dobe dopolnjene v zadevni državi.
Člen 47(1)(d) Uredbe št. 1408/71 v različici, spremenjeni in posodobljeni z Uredbo št. 118/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1992/2006, je treba razlagati tako, da mora pristojni nosilec pri izračunu tega teoretičnega zneska določiti zaslužek, prispevke ali zvišanja, ki se upoštevajo za zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji drugih držav članic, na podlagi zaslužkov, prispevkov ali zvišanj, zabeleženih za zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.
2. Člen 50 Uredbe št. 1408/71 v različici, spremenjeni in posodobljeni z Uredbo št. 118/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1992/2006, je treba razlagati tako, da pristojni nosilec pri izračunu upravičenosti do minimalne dajatve za starost lahko upošteva pokojninske prejemke, ki jih zavarovanec prejema iz druge države članice.