Zadeva T-439/09
John Robert Purvis
proti
Evropskemu parlamentu
„Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja – Zavrnitev izplačila iz dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja deloma v obliki kapitala – Ugovor nezakonitosti – Pridobljene pravice – Zaupanje v pravo – Sorazmernost“
Povzetek sodbe
1. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Sklep Evropskega parlamenta, s katerim je bilo tožeči stranki zavrnjeno izplačilo pokojnine iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja deloma v obliki kapitala
(člena 230 ES in 241 ES)
2. Parlament – Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sklep predsedstva Parlamenta, s katerim se spreminja pravilnik o sistemu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala – Pridobljene pravice – Kršitev – Neobstoj
3. Parlament – Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sklep predsedstva Parlamenta, s katerim se spreminja pravilnik o sistemu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala – Načelo pravne varnosti – Načelo kontinuitete pogodb – Kršitev – Neobstoj
4. Parlament – Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sklep predsedstva Parlamenta, s katerim se spreminja pravilnik o sistemu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala – Pristojnost predsedstva za spremembo pravilnika, ki je bil podlaga za navedeni sklep
(člen 199, prvi odstavek, ES)
5. Parlament – Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sklep predsedstva Parlamenta, s katerim se spreminja pravilnik o sistemu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala – Prepoved retroaktivnosti – Načelo pravne varnosti – Kršitev – Neobstoj
6. Parlament – Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sklep predsedstva Parlamenta, s katerim se spreminja pravilnik o sistemu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala – Načelo varstva zaupanja v pravo – Kršitev – Neobstoj
7. Parlament – Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sklep predsedstva Parlamenta, s katerim se spreminja pravilnik o sistemu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala – Načelo enakega obravnavanja – Kršitev – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1292/2004)
8. Parlament – Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sklep predsedstva Parlamenta, s katerim se spreminja pravilnik o sistemu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala – Načelo sorazmernosti – Kršitev – Neobstoj
9. Parlament – Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sklep predsedstva Parlamenta, s katerim se spreminja pravilnik o sistemu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala – Obveznost posvetovanja z generalnim sekretarjem Parlamenta in zborom kvestorjem pred sprejetjem sklepa – Kršitev – Neobstoj
(Poslovnik Evropskega parlamenta, člen 21(2))
10. Parlament – Pravilnik o stroških in nadomestilih poslancev Evropskega parlamenta – Sklep predsedstva Parlamenta, s katerim se spreminja pravilnik o sistemu dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala – Načelo dobre vere pri izvajanju pogodb – Kršitev – Neobstoj
1. V okviru tožbe za razglasitev ničnosti sklepa Evropskega parlamenta, s katerim je bilo poslancu zavrnjeno izplačilo pokojnine iz naslova dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja deloma v obliki kapitala, je treba tožbene razloge, ki jih navaja tožeča stranka v podporo svoji zahtevi, obravnavati tako, kot da se navajajo izključno v podporo ugovoru nezakonitosti, ki ga je tožeča stranka podala ločeno zoper sklep predsedstva te institucije, na katerem je temeljil navedeni sklep.
Ker je bil člen 4 Pravilnika o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, ki je določal možnost, da se poslancem Parlamenta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala, odpravljen s tem sklepom predsedstva, generalni direktorat Parlamenta za finance namreč ni imel možnosti proste presoje in dejansko ni imel druge možnosti, kot da zahtevo tožeče stranke na podlagi te določbe zavrne.
(Glej točki 29 in 31.)
2. Poslanec Evropskega parlamenta se za izpodbijanje zakonitosti sklepa predsedstva te institucije, s katerim se spreminja Pravilnik o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala, ne more sklicevati na kršitev pridobljenih pravic, če je dejstvo, na podlagi katerega nastane pravica do pokojnine iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, v členu 1(1) Pravilnika o sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja opredeljeno kot datum prenehanja opravljanja poslanske funkcije in če še ni pridobil pravice do navedene pokojnine, ker ob začetku veljavnosti tega sklepa še ni prenehal opravljati svoje funkcije.
Načelo, da se tožeča stranka lahko na pridobljeno pravico sklicuje le, če je do dejstva, na podlagi katerega nastane njena pravica, prišlo med ureditvijo pred spremembo tega sistema, ki ga izpodbija s tožbo, čeprav se to načelo nanaša na evropske uradnike, se namreč uporablja na splošno in tudi za evropske uradnike, katerih sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem pokojninskega zavarovanja imata skupno temeljno lastnost, saj oba sistema opredeljujeta aktuarski izračun, v okviru katerega mora letni prispevek ustrezati tretjini pravic do pokojnine, pridobljenih v istem letu.
(Glej točke od 44 do 46.)
3. Poslanec Evropskega parlamenta se ne more sklicevati na kršitev načela pravne varnosti iz „pogodbe o dodatnem pokojninskem zavarovanju“ in načela kontinuitete pogodb, da bi izpodbijal zakonitost sklepa predsedstva te institucije, s katerim se spreminja Pravilnik o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala.
Oblikovanje sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev Evropskega parlamenta in njegovo spremembo, če je potrebna, je namreč treba obravnavati kot ukrepa notranje organizacije, namenjena zagotovitvi dobrega delovanja Evropskega parlamenta, in zato spadata v okvir pristojnosti javne oblasti, ki jo ima Parlament, da lahko opravlja nalogo, ki mu je zaupana s Pogodbama. Dejansko je v vsakem parlamentarnem sistemu eno od bistvenih vprašanj zagotavljanje neodvisnosti, vključno s finančno neodvisnostjo poslancev kot predstavnikov ljudstva, ki naj bi služili splošnemu interesu ljudstva. V zvezi s tem zagotavljanje ustreznega finančnega nadomestila, ki zagotovi neodvisnost poslanca, ne bi smelo biti omejeno na samo trajanje mandata, vendar bi moralo prav tako v primernem obsegu zajemati obdobje po koncu mandata, pri čemer mora biti pokojnina določena glede na trajanje zaposlitve poslanca v Parlamentu.
Iz tega izhaja, da sporni sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja spada med pravne določbe, katerih cilj je v splošnem interesu zagotoviti finančno neodvisnost poslancev.
Zato pravice in obveznosti Parlamenta in poslancev, ki izhajajo iz tega sistema, spadajo v zakonski okvir, ki jih združuje, torej niso pogodbene, ampak javnopravne. V zvezi s tem dejstvo, da se je navedeni poslanec v sistem vključil prostovoljno, ne spreminja narave njegovega odnosa s Parlamentom, ki ga ureja javno pravo.
(Glej točke od 59 do 62.)
4. Poslanec Evropskega parlamenta ne more izpodbijati zakonitosti sklepa predsedstva te institucije, s katerim se spreminja Pravilnik o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala, in sicer s sklicevanjem na nepristojnost predsedstva za njegovo sprejetje.
Ker pravilnik spada med ukrepe notranje organizacije Parlamenta, Parlament dejansko deluje v okviru svojih pristojnosti in ukrepov, ki jih lahko sprejme na podlagi člena 199, prvi odstavek, ES. Vzpostavitev in po potrebi spremembo sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev je treba obravnavati kot taka ukrepa.
(Glej točko 64.)
5. Poslanec Evropskega parlamenta se, zato da bi izpodbijal zakonitost sklepa predsedstva te institucije, s katerim se spreminja Pravilnik o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala, ne more sklicevati na kršitev načela pravne varnosti, če se odprava te možnosti ni uporabljala pred datumom vročitve navedenega sklepa vsem poslancem in če navedeni sklep – ki nima retroaktivnih učinkov – ni vplival na poslance, ki so funkcijo prenehali opravljati pred tem datumom in so torej pridobili pravico do dodatne pokojnine.
(Glej točki 65 in 66.)
6. Poslanec Evropskega parlamenta se, zato da bi izpodbijal zakonitost sklepa predsedstva te institucije, s katerim se spreminja Pravilnik o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala, ne more sklicevati na kršitev načela zaupanja v pravo, če informacije, na katere se sklicuje za dokazovanje take kršitve, niso natančne, brezpogojne in skladne.
V zvezi s tem se zgolj dejstvo, da je med vključitvijo navedenega poslanca v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja obstajala možnost prejemanja dela pokojnine iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja v obliki kapitala, ne more obravnavati kot jamstvo Parlamenta, da se pogoji tega sistema v prihodnosti ne bodo spremenili. Prav tako se za informacije, ki bi lahko utemeljile zaupanje v pravo zadevne stranke, ne morejo šteti niti v ta namen primeroma opravljeni izračuni nepridobitnega združenja „Pokojninski sklad za poslance Evropskega parlamenta“ niti potrditev predsedstva Parlamenta, da je treba spoštovati zaveze v zvezi s poslanci, vključenimi v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, in sicer neodvisno od stanja sklada.
(Glej točke od 70 do 75.)
7. Poslanec Evropskega parlamenta se, zato da bi izpodbijal zakonitost sklepa predsedstva te institucije, s katerim se spreminja Pravilnik o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala, ne more sklicevati na kršitev načela enakega obravnavanja, opirajoč se pri tem na primerjavo spremembe sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev s spremembo sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev, ki je bila uvedena po začetku veljavnosti tega sklepa, s spremembo pokojninskega sistema za člane Evropske komisije in člane sodišč Skupnosti, ki je bila uvedena po začetku veljavnosti Uredbe št. 1292/2004 o spremembah uredb št. 422/67/EGS in št. 5/67/Euratom o določitvi prejemkov predsednika in članov Komisije in predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča ES ter predsednika, članov in sodnega tajnika Sodišča prve stopnje.
V nasprotju s spremembami pokojninskega sistema za člane Komisije in sodišč Unije, ki so bile uvedene z Uredbo št. 1292/2004, spremembe sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja za poslance, ki so bile uvedene po začetku veljavnosti sklepa predsedstva z dne 1. aprila 2009, namreč ne vplivajo na aktuarsko vrednost pokojnine, ki jo lahko pričakujejo poslanci, vključeni v ta sistem.
Tako so bili poslanci Evropskega parlamenta na eni strani ter člani Komisije in sodišč Unije na drugi strani, katerih dejanski in pravni položaj se je bistveno razlikoval, kar zadeva učinek sprememb njihovih ureditev pokojninskega zavarovanja zaradi začetka veljavnosti navedenega sklepa predsedstva Parlamenta in Uredbe št. 1292/2004, pri sprejemanju tozadevnih prehodnih ukrepov lahko različno obravnavani.
(Glej točke 86, 87 in 89.)
8. Poslanec Evropskega parlamenta se, zato da bi izpodbijal zakonitost sklepa predsedstva te institucije, s katerim se spreminja Pravilnik o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala, ne more sklicevati na kršitev načela sorazmernosti, če je Parlament v okviru izvajanja svojih pristojnosti za nadzor glede ureditve sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev smel legitimno uresničevati cilje, navedene v tem sklepu, če so bili ukrepi, sprejeti v okviru tega izvajanja, ustrezni za dosego teh ciljev in če je bila odprava možnosti izplačila dela pokojnine v obliki kapitala najmanj omejujoč ukrep za poslance, vključene v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(Glej točke 93, 94, 114, 116 in 117.)
9. Poslanec Evropskega parlamenta se, zato da bi izpodbijal zakonitost sklepa predsedstva te institucije, s katerim se spreminja Pravilnik o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala, ne more sklicevati na kršitev člena 29 Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, če ta določba vključuje le razlago in uporabo Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, ne pa njegove spremembe in če je bilo predsedstvo pristojno za spremembo tega pravilnika. Poleg tega je bil sklep o spremembah sprejet na predlog navedenega generalnega sekretarja, v skladu s členom 21(2) Poslovnika Parlamenta pa kvestorji v svetovalni vlogi sodelujejo pri sejah predsedstva.
(Glej točke od 121 do 123.)
10. Poslanec Evropskega parlamenta se, zato da bi izpodbijal zakonitost sklepa predsedstva te institucije, s katerim se spreminja Pravilnik o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja poslancev iz Priloge VII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem in se odpravlja možnost, da se ta pokojnina izplača deloma v obliki kapitala, ne more sklicevati na kršitev načela dobre vere pri izvajanju pogodbe, če odnosi med navedenim poslancem in Parlamentom temeljijo na zakonskem okviru, ki ju združuje, in torej izhajajo iz pristojnosti javne oblasti, ki jo ima Parlament, da lahko opravlja nalogo, ki mu je zaupana s Pogodbama.
(Glej točke od 124 do 126.)