SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)

z dne 7. decembra 2011

Zadeva F‑44/05 RENV

Guido Strack

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Odškodninski zahtevek zaradi predolgega trajanja sodnega postopka – Nepristojnost Sodišča za uslužbence – Vrnitev zadeve Splošnemu sodišču Evropske unije“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero G. Strack v bistvu predlaga, naj se odločba o zavrnitvi njegove prijave na delovno mesto vodje oddelka za javne razpise in pogodbe Urada za uradne publikacije Evropskih skupnosti in o imenovanju A. na navedeno delovno mesto razglasi za nično ter naj se Komisiji naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je domnevno utrpel.

Odločitev:      Odškodninski zahtevek zaradi predolgega trajanja sodnega postopka, ki ga je tožeča stranka predstavila v točkah od 78 do 85 pisnih stališč, predloženih 21. februarja 2011, in je naveden v točki A.4 predlogov iz teh stališč, se vrne v razsojanje Splošnemu sodišču Evropske unije. Odločitev o stroških, povezanih s tem zahtevkom, se pridrži.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Vzrok – Zaposlitveno razmerje – Pravna podlaga

(člen 270 PDEU)

2.      Postopek – Delitev pristojnosti med različna sodišča Unije – Odškodninski zahtevek zaradi predolgega trajanja sodnega postopka – Nepristojnost Sodišča za uslužbence – Vrnitev zadeve v razsojanje Splošnemu sodišču

(člen 256(1), prvi pododstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Statut Sodišča, člen 51, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 73)

1.      Odškodninski spor med uradnikom in institucijo, ki ji ta pripada ali ji je pripadal, spada v okvir člena 270 PDEU, le če izhaja iz delovnega razmerja med zadevno osebo in institucijo.

(Glej točko 8.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 12. maj 2011, Missir Mamachi di Lusignano proti Komisiji, F‑50/09, točka 116 in navedena sodna praksa, predmet pritožbenega postopka, ki poteka pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑401/11 P.

2.      Sodišče za uslužbence očitno ni pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku, ki ga je nekdanji uradnik vložil zaradi predolgega trajanja postopka, če se ta nanaša na sodni postopek, in to ne glede na druge predložene odškodninske zahtevke. Zatrjevana škoda namreč ne izhaja iz zaposlitvenega razmerja med tožečo stranko in institucijo, temveč iz zamude pri odločanju, za katero so domnevno odgovorna sodišča Unije, s katero naj bi bila kršena pravica tožeče stranke do učinkovitega pravnega sredstva.

V skladu s členom 73 Poslovnika Sodišča za uslužbence je tako treba tožbo, za katero sta pristojni Sodišče ali Splošno sodišče, vrniti v razsojanje tema sodiščema, saj je tožba samo podlaga za več zahtevkov, pri čemer je posamezen vsebinski zahtevek mogoče obravnavati kot tožbo v smislu navedenega člena 73. Poleg tega iz člena 256(1), prvi pododstavek, PDEU in člena 51, prvi odstavek, Statuta Sodišča izhaja, da je Splošno sodišče pristojno za odločanje na prvi stopnji o odškodninskih tožbah, ki jih vložijo posamezniki, če te tožbe ne izhajajo iz zaposlitvenega razmerja med zadevno osebo in institucijo.

(Glej točki 9 in 10.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Missir Mamachi di Lusignano proti Komisiji, točka 116 in navedena sodna praksa.