Zadeva T‑370/09
GDF Suez SA
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Nemški in francoski trg z zemeljskim plinom – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Razdelitev trga – Trajanje kršitve – Globe“
Povzetek sodbe
1. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila za presojo – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev
(člen 81(1) ES)
2. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila za presojo – Namen strank sporazuma, da omejijo konkurenco – Nepotrebni element – Upoštevanje takega namena s strani Komisije ali sodišča Unije – Dopustnost
(člen 81(1) ES)
3. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Sporazum o omejevanju konkurence – Sočasno sledenje zakonitim ciljem – Nevplivanje
(člen 81(1) ES)
4. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Sporazum o omejevanju konkurence – Sklep, ki je ali ni v poslovnem interesu podjetij – Nevplivanje
(člen 81(1) ES)
5. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila za presojo – Protikonkurenčni cilj – Upoštevanje pravnega in gospodarskega okvira – Trg, za katerega je značilen zakonski ali dejanski monopol – Vidiki liberalizacije – Presoja
(člen 81(1) ES)
6. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila za presojo – Opredelitev podjetja kot potencialnega konkurenta – Merila – Bistveni element – Sposobnost podjetja, da vstopi na upoštevni trg – Trg, za katerega je značilen zakonski ali dejanski monopol – Vpliv
(člen 81(1) ES)
7. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Obveznost obravnavanja vseh dejanskih in pravnih elementov, ki jih navajajo zadevne osebe – Neobstoj
(členi 81 ES, 82 ES in 235 ES)
8. Omejevalni sporazumi – Vpliv na trgovino med državami članicami – Merila za presojo – Sporazumi ali ravnanja, ki se nanašajo na trg, za katerega je značilen neobstoj vsakršne potencialne konkurence
(člen 81(1) ES)
9. Omejevalni sporazumi – Kompleksna kršitev, ki ima elemente sporazuma in elemente usklajenega ravnanja – Enotna opredelitev „sporazum in/ali usklajeno ravnanje“ – Dopustnost – Posledice dokazov, ki jih je treba zbrati
(člen 81(1) ES)
10. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Dokaz na podlagi več indicev in naključij, ki potrjujejo obstoj in trajanje trajajočega protikonkurenčnega ravnanja – Neobstoj dokaza o nekaterih določenih obdobjih celotnega obravnavanega obdobja – Nevplivanje
(člen 81(1) ES)
11. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Dokazne listine – Presoja dokazne vrednosti dokumenta – Merila – Interni dokumenti podjetja
(člen 81(1) ES)
12. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Odločba, ki temelji na dokaznih listinah – Obveznosti dokazovanja podjetij, ki izpodbijajo resničnost kršitve
(člena 81 ES in 82 ES)
13. Pravo Unije – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporabnost
14. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Protikonkurenčni cilj ali učinek – Merila za presojo – Izmenjava informacij na zelo koncentriranem oligopolnem trgu – Nedopustnost
(člen 81(1) ES)
15. Omejevalni sporazumi – Udeležba na sestankih s protikonkurenčnim ciljem – Okoliščina, na podlagi katere je mogoče sklepati o nadaljnji udeležbi pri omejevalnem sporazumu – Obveznosti dokazovanja podjetja, ki zatrjuje svoj protikonkurenčni namen
(člen 81(1) ES)
16. Konkurenca – Upravni postopek – Zastaranje na področju glob – Pojem „sankcije“ v smislu Uredbe št. 1/2003 – Denarne sankcije – Vključitev – Odločba o ugotovitvi kršitve – Izključitev
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 7 in 25)
17. Konkurenca – Upravni postopek – Zastaranje na področju glob – Izhodišče – Enotna in trajajoča kršitev – Neizražanje kršitve v nekaterih obdobjih celotnega obravnavanega obdobja – Nevplivanje
(člen 81(1) ES)
18. Konkurenca – Pravila Unije – Stvarno področje uporabe – Ravnanje, predpisano z državnimi ukrepi – Izključitev – Nacionalni trg, za katerega je značilen zakonski monopol, ki je v nasprotju s pravom Unije – Neobstoj pravnega okvira, ki izključuje vsakršno možnost konkurenčnega ravnanja – Ugotovitev kršitve pravil o konkurenci, ki jo je storilo podjetje, ki ga nadzira država – Dopustnost
(člena 81 ES in 82 ES)
19. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Omejevalni sporazumi, katerih učinki presegajo njihovo formalno prenehanje – Uporaba člena 81 ES
(člen 81(1) ES)
20. Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Podjetje, ki je sodelovalo pri protikonkurenčnem sporazumu – Ravnanje, ki odstopa od dogovorjenega v kartelu – Pritožbe v zvezi s konkurenco, ki jo izvaja podjetje – Okoliščine, ki ne omogočajo nujno izključitve sodelovanja podjetja pri sporazumu
(člen 81(1) ES)
21. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij v okviru omejevalnega sporazuma – Operater, ki upošteva pritožbe drugega operaterja v zvezi s konkurenco, ki jo sam izvaja – Vključitev
(člen 81(1) ES)
22. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Izmenjava informacij v okviru omejevalnega sporazuma ali priprave nanj – Upoštevanje izmenjanih informacij – Domneva
(člen 81(1) ES)
23. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Enotna in trajajoča kršitev na dveh nacionalnih trgih – Različno trajanje kršitve na vsakem od teh trgov – Obseg dokaznega bremena
(člena 81 ES in 82 ES)
24. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Načelo enakega obravnavanja – Praksa odločanja Komisije – Indikativnost
(člena 81(1) ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
25. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Polje proste presoje, ki ga ima Komisija – Zvišanje splošne ravni glob – Dopustnost – Kršitev načela prepovedi retroaktivnosti kazni – Neobstoj
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
26. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Spoštovanje načela sorazmernosti – Nesankcioniranje gospodarskega subjekta – Okoliščina, ki sama ne more preprečiti, da se globa naloži storilcu iste kršitve
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
27. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Dejavniki za presojo – Posebno resne kršitve – Delitev trga
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke 19, 21 in 23)
28. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Metoda za izračun, opredeljena v smernicah, ki jih je sprejela Komisija – Izračun osnovnega zneska globe – Določitev deleža vrednosti prodaje podjetja – Merila
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 22 in 25)
29. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Ravnanje, ki odstopa od dogovorjenega v kartelu – Omejena udeležba – Pogoji – Obseg dokaznega bremena
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29, tretja alinea)
30. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Protikonkurenčno ravnanje, ki ga dovolijo ali spodbujajo javni organi – Nacionalni trg, za katerega je značilen zakonski monopol in ki je v fazi liberalizacije – Merila za presojo
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29, peta alinea)
31. Konkurenca – Globe – Znesek – Polje proste presoje Komisije – Sodni nadzor – Neomejena sodna pristojnost – Učinek
(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 62 in 63.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 64.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 65 in 74.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 70.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 77 do 80.)
6. Člen 81(1) ES se glede na pogoje, navedene v tem besedilu v zvezi z vplivom na trgovino med državami članicami in posledicami za konkurenco, uporablja samo v sektorjih, odprtih za konkurenco. Preizkus pogojev konkurence ne temelji samo na obstoječi konkurenci med podjetji, ki so že na zadevnem trgu, ampak tudi na potencialni konkurenci. V zvezi s tem velja, da čeprav je namen podjetja, da vstopi na trg, morda upošteven pri preučitvi, ali je podjetje mogoče šteti za potencialnega konkurenta na navedenem trgu, je bistveni element, na katerem mora temeljiti ta opredelitev, njegova sposobnost, da vstopi na navedeni trg.
V zvezi z nacionalnim trgom, za katerega je značilen obstoj dejanskih ozemeljskih monopolov, to, da na tem trgu ne obstaja zakonski monopol, ni upoštevno. Komisija namreč mora, da bi ugotovila, ali na nekem trgu obstaja potencialna konkurenca, preučiti dejanske in konkretne možnosti, da si podjetja med seboj konkurirajo ali da na ta trg lahko vstopi nov konkurent in konkurira obstoječim podjetjem. Komisija mora ta preizkus opraviti na objektivni osnovi teh možnosti, tako da je okoliščina, da so možnosti izključene zaradi monopola, ki izvira neposredno iz nacionalne ureditve ali posredno iz dejanskega stanja, ki nastane kot posledica izvajanja te ureditve, brezpredmetna.
Poleg tega zgolj teoretična možnost vstopa tožeče stranke na trg ne zadostuje za dokazovanje obstoja take konkurence.
(Glej točke 81, 82, 84, 95, 98 in 99.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 117 in 195.)
8. Člen 81(1) ES se nanaša samo na sporazume, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami.
Za vpliv na trgovino znotraj Skupnosti gre po navadi takrat, ko je izpolnjeno več predpostavk, ki ne bi bile nujno odločilne, če bi se upoštevale posamezno. Za ugotovitev, ali omejevalni sporazum bistveno prizadene trgovino med državami članicami, ga je treba proučiti v njegovem gospodarskem in pravnem kontekstu. Omejevanje konkurence bi namreč lahko vplivalo na trgovino med državami članicami, če bi lahko preusmerilo običajne trgovinske tokove.
Poleg tega je zmožnost omejevalnega sporazuma, da vpliva na trgovino med državami članicami, torej njegov morebitni učinek, dovolj, da ta spada na področje uporabe člena 81 ES, in ni nujno, da se dokaže dejanska škoda za trgovino. Vendar mora biti morebiten učinek omejevalnega sporazuma na trgovino občuten ali, z drugimi besedami, ne sme biti neznaten.
Sicer pa omejevalni sporazum, ki se nanaša na celotno ozemlje države članice, že po svoji naravi utrjuje delitev trga na nacionalni ravni tako, da ovira gospodarsko prepletenost, ki jo uresničuje Pogodba.
Glede nacionalnih trgov, za katere je značilen zakonski ali dejanski monopol, velja, da če Komisija ni dokazala obstoja potencialne konkurence na takšnih trgih, ne more šteti, da bi sporazumi ali ravnanja v zvezi s temi trgi lahko vplivala na trgovino med državami članicami.
(Glej točke od 122 do 126.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 133 do 135.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 136 do 138, 141, 151, 155, 156, 220, 221, 223 in 228.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 161, 172 in od 224 do 226.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 178 in 264.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 202 in 203.)
14. Usklajeno ravnanje se nanaša na usklajevanje med podjetji, ki ne da bi dobilo obliko sporazuma v pravem smislu besede, namerno nadomešča dejansko sodelovanje med njimi, pri čemer pomeni nevarnost za konkurenco. Merila za usklajevanje in sodelovanje, ki pomenijo usklajeno ravnanje, je treba razumeti glede na zasnovo določb Pogodbe v zvezi s konkurenco, v skladu s katero mora vsak gospodarski subjekt samostojno določiti politiko, ki jo namerava voditi na skupnem trgu.
Čeprav ta zahteva po samostojnosti ne izključuje pravice gospodarskih subjektov, da se razumno prilagodijo ugotovljenemu ali pričakovanemu ravnanju konkurentov, pa vendar močno nasprotuje vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med temi subjekti, ki bi ali vplival na ravnanje dejanskega oziroma potencialnega konkurenta na trgu ali bi takemu konkurentu razkril ravnanje na trgu, za katero se je podjetje odločilo ali ki se ga namerava držati, kadar je cilj ali končna posledica teh stikov – ob upoštevanju narave proizvodov ali ponujenih storitev, velikosti in števila podjetij ter velikosti navedenega trga – vzpostavitev konkurenčnih razmer, ki ne ustrezajo običajnim razmeram na navedenem trgu.
Na močno skoncentriranem oligopolnem trgu izmenjava informacij podjetjem omogoča, da se seznanijo s položajem na trgu in poslovno strategijo konkurentov in tako občutno spremenijo konkurenco med gospodarskimi subjekti. Ne zahteva se, da se izmenjani podatki nanašajo na podrobne podatke. V okviru oligopolnega trga izmenjava podatkov, čeprav splošnih, ki se nanašajo zlasti na poslovno strategijo podjetja, lahko ogroža konkurenco. Če poleg tega podjetje, ki sodeluje pri usklajevanju, ostane aktivno na zadevnem trgu, se domneva vzročne zveze med usklajevanjem in ravnanjem tega podjetja na trgu uporabi, tudi če usklajevanje temelji le na enem sestanku zadevnih podjetij.
Zato v tem okviru okoliščina, da si podjetja niso izmenjala podatkov o stroških, cenah, maržah, prodanih količinah ali strankah, ni upoštevna, saj namreč v okviru močno skoncentriranega oligopolnega trga zadostuje, da pride do izmenjave podatkov.
(Glej točke od 211 do 213, 247 in 249.)
15. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 215.)
16. V okviru postopka na področju konkurence odločba o ugotovitvi kršitve ne pomeni kazni v smislu člena 25 Uredbe št. 1/2003 in tako zanjo ne velja zastaranje, predvideno s to določbo. Poglavje VI Uredbe št. 1/2003, v katerem se obravnavajo sankcije, se namreč nanaša le na globe in periodične denarne kazni, nobena določba te uredbe pa ne omogoča ugotovitve, da se za odločbe Komisije, na katere se nanaša člen 7 in s katerimi Komisija ugotovi obstoj kršitve določb členov 81 ES ali 82 ES, uporabljajo sankcije iz navedenega poglavja. Torej zastaranje pooblastila za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni ne pomeni zastaranja implicitnega pooblastila za ugotovitev kršitve.
(Glej točko 272.)
17. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 275.)
18. Člena 81 ES in 82 ES se nanašata samo na protikonkurenčna ravnanja, za katera so se podjetja odločila na svojo pobudo. Če je protikonkurenčno ravnanje podjetjem naloženo z nacionalno zakonodajo ali če ta ustvarja pravni okvir, ki odpravlja vsakršno možnost njihovega konkurenčnega ravnanja, se člena 81 ES in 82 ES ne uporabljata. V takem položaju namreč omejevanje konkurence, v skladu z vsebino teh določb, ni posledica samostojnega ravnanja podjetij. Nasprotno pa se člena 81 ES in 82 ES lahko uporabljata, če se izkaže, da nacionalna zakonodaja pušča možnost konkurence, ki se lahko prepreči, omeji ali izkrivi s samostojnim ravnanjem podjetij.
Tako lahko Komisija v zvezi z nacionalnim trgom, za katerega je značilen obstoj zakonskega monopola, ugotovi obstoj kršitve člena 81 ES, če zadevna država članica v zakonskem roku ni prenesla direktive o oblikovanju konkurenčnega trga in če dejansko ni več mogoče šteti, da nacionalna zakonodaja, čeprav uradno še velja, nalaga protikonkurenčno ravnanje ali ustvarja pravni okvir, ki onemogoča vsakršno možnost za konkurenčno ravnanje s strani podjetij.
Nacionalni organi morajo s potekom roka za prenos direktive, katere cilj je ustvariti konkurenčen trg, opustiti uporabo vseh določb, ki tej direktivi nasprotujejo. Predvsem ne smejo uporabiti teh določb zoper konkurente podjetja, ki želi vstopiti na nacionalni trg. Primarnost prava Unije namreč zahteva, da se določbe nacionalnega prava, ki so v nasprotju s predpisom Unije, ne glede na to, ali so bile sprejete pred njim ali po njem, ne uporabijo. Poleg tega je med subjekti, zoper katere so lahko usmerjene določbe direktive, ki lahko imajo neposredni učinek, organ, ki je ne glede na pravno obliko na podlagi akta javnega organa odgovoren, da pod nadzorom tega organa zagotovi storitev javnega pomena, in ki ima v ta namen posebne pristojnosti, ki presegajo tiste, ki izhajajo iz običajnih pravil, ki se uporabljajo pri odnosih med posamezniki.
(Glej točke od 312 do 314, 317 in 323.)
19. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 326.)
20. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 354 in 355.)
21. Na področju konkurence velja, da kadar gospodarski subjekt sprejme pritožbe, ki jih je drug gospodarski subjekt nanj naslovil v zvezi s konkurenco, ki jo zanj pomenijo proizvodi prvega gospodarskega subjekta, ravnanje teh subjektov pomeni usklajeno ravnanje.
(Glej točko 357.)
22. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 363.)
23. Če se z odločbo Komisije o naložitvi globe za kršitev pravil o konkurenci razlikuje med trajanjem kršitve na nacionalnem trgu in trajanjem kršitve na sosednjem trgu, mora Komisija predložiti potrebne dokaze, ki pravno zadostno dokazujejo obstoj kršitve na teh dveh trgih, in trajanje, ki ga navaja za posamezen trg. Dokazno breme glede obstoja kršitve in posledično glede njenega trajanja nosi namreč Komisija.
Teh ugotovitev ne omaje okoliščina, da gre za enotno in trajajočo kršitev. Ta okoliščina glede narave ugotovljene kršitve namreč ne vpliva na to, da mora Komisija – ker je v izreku odločbe namenoma navedla različno trajanje kršitve za vsak trg, na katerega se nanaša kršitev – pravno zadostno dokazati tako ugotovljeno trajanje.
(Glej točki 374 in 375.)
24. Predhodna praksa odločanja Komisije ni pravni okvir za globe na področju konkurence, glede na to, da je ta opredeljen le v Uredbi št. 1/2003 in Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003. Tako so odločbe v drugih zadevah le informativne glede morebitnega obstoja diskriminacije, ker je malo verjetno, da so okoliščine v teh zadevah, kot so trgi, proizvodi, podjetja in zadevna obdobja, enake.
Vendar morajo Komisija, ko nekemu podjetju naloži globo zaradi kršitve pravil o konkurenci, in druge institucije pri vseh svojih dejavnostih spoštovati načelo enakega obravnavanja, ki nasprotuje temu, da se primerljivi položaji obravnavajo različno in da se različni položaji obravnavajo podobno, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno.
Prejšnje odločbe Komisije na področju glob pa so glede spoštovanja načela enakega obravnavanja lahko upoštevne le, če se dokaže, da so okoliščine zadev, v katerih so bile izdane te druge odločbe, kot so trgi, proizvodi, države, podjetja in zadevna obdobja, primerljive s tistimi v obravnavanem primeru.
(Glej točke od 385 do 387.)
25. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 397.)
26. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 398.)
27. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 414 do 416, 420 in 421.)
28. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 427, 428, 430 in 431.)
29. Iz odstavka 29 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, je razvidno, da se v okviru postopka zaradi kršitve pravil o konkurenci osnovni znesek globe med drugim lahko zmanjša takrat, kadar so protikonkurenčno ravnanje dovoljevali ali spodbujali javni organi oziroma zakonodaja ali kadar zadevno podjetje dokaže, da je njegova udeležba pri kršitvi bistveno omejena, ter posledično prikaže, da se je v obdobju, v katerem je bilo podjetje udeleženo pri sporazumih, ki pomenijo kršitev, dejansko izognilo izvajanju teh sporazumov, njegovo ravnanje na trgu pa je bilo konkurenčno.
Podjetje mora, da bi se upoštevale olajševalne okoliščine v zvezi z omejeno udeležbo pri kršitvi, dokazati, da se je v obdobju, v katerem je pristopilo k sporazumom, ki so pomenili navedeno kršitev, dejansko izognilo njihovemu izvajanju s tem, da se je na trgu obnašalo konkurenčno, ali vsaj, da je očitno in bistveno kršilo obveznosti za izvajanje tega omejevalnega sporazuma tako, da je motilo njegovo delovanje. Z drugimi besedami, dokazati mora, da spornih sporazumov ni izvajalo, pri čemer je na trgu ravnalo tako, da bi lahko preprečilo protikonkurenčne učinke ugotovljene kršitve.
V zvezi s tem velja, da lahko podjetje, ki kljub usklajevanju s konkurenti na trgu izvaja bolj ali manj neodvisno politiko, omejevalni sporazum preprosto poskuša uporabiti v svojo korist. V teh okoliščinah to, da je podjetje poskušalo obiti omejitev, ne dokazuje takega ravnanja na trgu, ki bi lahko preprečilo protikonkurenčne učinke ugotovljene kršitve.
(Glej točke 436, 439 in 441.)
30. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 447 do 451.)
31. Neomejena pristojnost na podlagi člena 229 ES, ki jo Splošnemu sodišču podeljuje člen 31 Uredbe št. 1/2003, temu sodišču omogoča, da poleg preprostega nadzora zakonitosti kazni, na podlagi katerega je mogoče le zavrniti ničnostno tožbo ali razglasiti ničnost izpodbijanega akta, nadomesti presojo Komisije s svojo in posledično izpodbijani akt spremeni, tudi če ga ne razglasi za ničnega, pri čemer pa mora upoštevati vse dejanske okoliščine, zlasti pri spremembi naložene globe, kadar presoja vprašanje zneska globe.
V zvezi s tem je treba navesti, da Splošnega sodišča pri odločanju na podlagi sodne pristojnosti ne zavezujejo niti izračuni Komisije niti njene smernice, ampak mora opraviti svojo presojo ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve.
(Glej točki 461 in 462.)