SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 26. junija 2013

Zadeva F‑56/12

Willy Buschak

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenec – Nadomestilo za brezposelnost – Prispevek v sistem pokojninskega zavarovanja – Prepozna pritožba“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero W. Buschak primarno predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 24. februarja 2012, v kateri ni bilo upoštevano obdobje brezposelnosti tožeče stranke zaradi izračunavanja njenih pravic do starostne pokojnine iz naslova Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), in plačilo ustreznih prispevkov, in drugič, odreditev Komisiji, naj upošteva to obdobje zaradi izračunavanja njenih pravic do starostne pokojnine in naj izplača pripadajoče prispevke, podredno pa, prvič, odreditev Komisiji, naj pri nemškem sistemu pokojninskega zavarovanja vloži zahtevek za a posteriori zavarovanje in plača ustrezne zakonske prispevke, in drugič, izplačilo odškodnine za utrpelo škodo.

Odločitev:      Tožba se zavrne. W. Buschak nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

Pritožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Roki – Prekluzija – Ponovno odprtje – Zahteva – Nov dejavnik – Pojem – Akt, s katerim je potrjena prejšnja odločba – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 46)

Člena 90 in 91 Kadrovskih predpisov, ki se za začasne uslužbence po analogiji uporabljata na podlagi člena 46 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, dopustnost tožbe, ki jo vloži uradnik ali začasni uslužbenec proti instituciji, v kateri je zaposlen, pogojujeta s pravilnim potekom predhodnega upravnega postopka iz teh členov.

Tako uradniku ali začasnemu uslužbencu ni dovoljeno odstopiti od rokov, določenih v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov za vložitev pritožbe ali tožbe, da bi z zahtevo izpodbijal prejšnjo odločbo, ki je ni izpodbijal pravočasno. Le obstoj novih bistvenih dejstev bi lahko upravičil vložitev zahteve za ponovno preučitev odločbe, ki je postala dokončna. Glede tega dopisa uprave, v katerem je zgolj opozorjeno na informacijo, ki je bila že sporočena zainteresirani osebi, ni mogoče šteti za akt, ki posega v položaj, zaradi katerega bi lahko začel teči nov rok, v katerem bi bilo mogoče začeti nov sodni postopek.

(Glej točke 23, 24 in 26.)

Napotitev na:

Sodišče: 15. maj 1985, Esly proti Komisiji, 127/84, točka 10; 4. junij 1987, P. proti CES, 16/86, točka 6;

Sodišče prve stopnje: 11. maj 1992, Whitehead proti Komisiji, T‑34/91, točka 18; 4. maj 2005, Schmit proti Komisiji, T‑144/03, točka 147;

Sodišče za uslužbence: 10. september 2007, Speiser proti Parlamentu, F‑146/06, točka 22.