Zadeva T-427/08

Confédération européenne des associations d’horlogers-réparateurs (CEAHR)

proti

Evropski komisiji

„Omejevalni sporazumi – Zloraba prevladujočega položaja – Odločba o zavrnitvi pritožbe – Zavrnitev dobave rezervnih delov proizvajalcev švicarskih ročnih ur neodvisnim urarjem popravljavcem – Interes Skupnosti – Upoštevni trg – Primarni in poprodajni trg – Obveznost obrazložitve – Očitna napaka pri presoji“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Komisijina določitev prednosti

(členi 81 ES, 82 ES in 85 ES)

2.      Konkurenca – Prevladujoč položaj – Zadevni trg – Razmejitev – Merila – Primarni in poprodajni trg

(člen 82 ES)

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Upoštevanje interesa Skupnosti, povezanega s preiskovanjem zadeve – Merilo presoje

(člena 81 ES in 82 ES)

4.      Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Odločba o ustavitvi postopka, utemeljena z možnostjo pritožnika, da se obrne na nacionalno sodišče – Zakonitost – Zahteva

(člena 81 ES in 82 ES)

1.      Komisija, ki ji člen 85(1) ES nalaga, naj skrbi za uporabo členov 81 ES in 82 ES, določa in izvaja politiko Skupnosti na področju konkurence in v zvezi s tem pri obravnavanju pritožb razpolaga s pooblastilom za odločanje po prostem preudarku.

Kadar se Komisija odloči dodeliti različne stopnje prednosti pritožbam, ki so ji predložene, lahko ne le določi vrstni red obravnave pritožb, temveč tudi zavrne pritožbo zaradi nezadostnega interesa Skupnosti za nadaljevanje obravnave.

Vendar pooblastilo Komisije za odločanje po prostem preudarku za ta namen ni neomejeno. Upoštevati mora vse upoštevne pravne in dejanske okoliščine, da lahko odloči o pritožbi. Posebej pozorno mora preučiti dejanske in pravne okoliščine, ki ji jih predloži pritožnik. Poleg tega mora Komisija, kadar zavrne nadaljnjo obravnavo pritožbe, upoštevati obveznost obrazložitve, ta pa mora biti dovolj natančna in podrobna, da lahko Splošno sodišče opravi učinkovit nadzor nad izvajanjem pooblastila Komisije za odločanje po prostem preudarku pri določanju prednosti.

Nadzor sodišča Unije nad izvrševanjem pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima Komisija pri obravnavanju pritožb, ne sme pripeljati do zamenjave presoje Komisije glede interesa Skupnosti z njegovo, ampak je namenjeno preverjanju, da sporna odločba ne temelji na neresničnih dejstvih in da ni prišlo do napačne uporabe prava, napake pri presoji ali zlorabe pooblastil.

(Glej točke od 26 do 28 in 65.)

2.      V okviru postopka zaradi zlorabe prevladujočega položaja pojem upoštevnega trga vključuje to, da lahko obstaja dejanska konkurenca med proizvodi ali storitvami, ki so na tem trgu, za kar je potrebna zadostna stopnja medsebojne zamenljivosti glede na enako uporabo med vsemi proizvodi ali storitvami, ki so na istem trgu. Medsebojna zamenljivost ali nadomestljivost se ne presoja le glede na objektivne značilnosti zadevnih proizvodov in storitev, temveč je treba upoštevati tudi pogoje konkurence ter strukturo povpraševanja in ponudbe na trgu.

Iz obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti je prav tako razvidno, da upoštevni proizvodni trg obsega vse tiste proizvode in/ali storitve, ki jih potrošnik smatra za zamenljive ali nadomestljive glede na lastnosti proizvodov, njihove cene in namen.

Iz navedenega obvestila izhaja, da presoja zamenljivosti povpraševanja zahteva določitev obsega proizvodov, ki jih potrošnik šteje za nadomestljive. Enega od načinov za izvedbo te določitve si lahko predstavljamo kot miselni eksperiment, ki predpostavlja manjše, a trajno spreminjanje upoštevnih cen in presojo verjetnih odzivov strank. V točki 17 tega obvestila je navedeno, da je vprašanje, na katerega je treba odgovoriti to, ali bi kupci ob majhnem (od 5 % do 10 %), vendar stalnem povečanju relativnih cen obravnavanih proizvodov in območij, prešli na že razpoložljive substitute ali ponudnike z drugih območij. Če bi bilo substitutov dovolj, da bi bilo zaradi njih povišanje cene nedobičkonosno, zaradi posledice izgube prodaje, dodatne substitute vključimo v upoštevni trg.

Poleg tega je v točki 56 tega obvestila navedeno, da je treba na določenih območjih zgornja načela uporabljati previdno. To je v primerih, ko se obravnava primarni in sekundarni trg, zlasti, ko je treba ravnanje podjetij v določeni časovni točki analizirati na podlagi člena 82 ES. Način opredelitve trgov v teh primerih je enak, to je presoja odzivanja potrošniških navad kupcev na relativne spremembe v cenah, kakor tudi upoštevanje omejitev nadomestljivosti, ki jih določajo pogoji na povezanih trgih. Ožja opredelitev trga pri sekundarnih proizvodih, na primer, rezervnih delih, se lahko zgodi, ko je pomembna skladnost s primarnimi proizvodi. Težave pri iskanju skladnih sekundarnih proizvodov, ob upoštevanju visokih cen in dolge življenjske dobe primarnih proizvodov, lahko povzročijo, da so relativna povečanja cen sekundarnih proizvodov dobičkonosna. Zgodi se lahko tudi drugačna opredelitev trga, če je mogoča bistvena zamenljivost med sekundarnimi proizvodi, ali če lastnosti primarnih proizvodov omogočajo hitre in neposredne odzive potrošnikov na relativna povišanja cen sekundarnih proizvodov.

Glede na navedeno je lahko Komisija upravičeno sklepala, da trg rezervnih delov za primarne produkte neke znamke v dveh primerih ne more pomeniti ločenega trga: prvič, ko lahko potrošnik preide na rezervne dele drugega proizvajalca in, drugič, ko lahko potrošnik preide na drug primarni proizvod, da bi se izognil povišanju cen na trgu rezervnih delov. Ta ugotovitev pa velja pod pogojem, da se dokaže, da bi potrošniki pri zmernem in stalnem povišanju cen prešli na druge proizvode, primarne ali sekundarne, zaradi česar tako povišanje ne bi bilo dobičkonosno. Zato povsem teoretična možnost prehoda na drug primarni proizvod ne more zadostovati za dokazovanje za namene opredelitve upoštevnega trga.

Iz zgoraj navedenega je poleg tega razvidno, da samo možnost, da potrošnik izbira med številnimi obstoječimi znamkami primarnega proizvoda ne zadostuje, da bi se primarni trg in poprodajna trga obravnavala kot en sam trg, če ni dokazano, da je ta izbira odvisna zlasti od pogojev konkurence na sekundarnem trgu. Poleg tega, če na trgu obstajajo specializirani gospodarski subjekti, ki so dejavni samo na trgu, ki je vezan na primarni trg, ali na poprodajnem trgu, to pomeni resen kazalnik obstoja ločenega trga.

(Glej točke od 67 do 70, 79, 80, 102, 105 in 108.)

3.      Komisija mora pri presoji interesa Skupnosti za nadaljnjo obravnavo neke zadeve upoštevati okoliščine tega primera in zlasti dejanske in pravne okoliščine, predstavljene v pritožbi, ki je pri njej vložena. Zlasti mora pretehtati pomen, ki ga ima domnevna kršitev za delovanje skupnega trga, verjetnost, da dokaže kršitev, in obseg preiskave, ki je potrebna, da izpolni svojo nalogo nadzora spoštovanja členov 81 ES in 82 ES.

(Glej točko 158.)

4.      Kadar se posledice prijavljenih kršitev kažejo predvsem na ozemlju ene same države članice in kadar so bili sodišča in pristojni upravni organi te države članice pozvani, naj odločajo o sporih med pritožnikom in kršiteljem, ima Komisija pravico, da zavrne pritožbo zaradi nezadostnega interesa Skupnosti za nadaljnjo obravnavo zadeve, vendar le, če so lahko pravice pritožnika zadovoljivo zavarovane, zlasti v postopkih pred nacionalnimi sodišči, kar pomeni, da ta lahko zberejo dejstva, potrebna za ugotovitev, ali zadevna ravnanja pomenijo kršitev zgoraj navedenih določb Pogodbe

Vendar pa zgolj ugotovitev, da so nacionalni organi in sodišča primerni za obravnavanje morebitnih kršitev, ki so predmet pritožbe, ne zadostuje za sklep o neobstoju zadostnega interesa Skupnosti, kadar je grajano ravnanje prisotno v vsaj petih ali celo v vseh državah članicah in se očita podjetjem, ki imajo sedež in proizvodnjo zunaj Unije, kar je znak, da bi bilo delovanje na ravni Unije učinkovitejše od več delovanj na nacionalni ravni.

(Glej točki 173 in 176.)