SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)

z dne 17. decembra 2015

Zadeva F‑94/14

Carlos Bowles

proti

Evropski centralni banki (ECB)

„Javni uslužbenci – Osebje ECB – Člani odbora uslužbencev – Osebni prejemki – Plača – Dodatno zvišanje plače – Upravičenost“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega PEU in PDEU, s katero C. Bowles v bistvu predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe, s katero mu Evropska centralna banka (ECB) ni odobrila dodatnega zvišanja plače za leto 2014, ter, drugič, naložitev plačila odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel.

Odločitev: Odločba Izvršilnega odbora Evropske centralne banke z dne 25. februarja 2014, da se C. Bowlesu za leto 2014 ne odobri dodatno zvišanje plače, se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Evropska centralna banka nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil C. Bowles.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske centralne banke – Posebna pritožba – Tožba zoper odločbo o zavrnitvi te posebne pritožbe – Dopustnost

(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 41)

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Osebni prejemki – Dodatna zvišanja plače – Pogoji za upravičenost – Absolutna nezmožnost uslužbenca, ki opravlja naloge predstavljanja osebja med celotnim referenčnim obdobjem, da ima od tega koristi – Nedopustnost – Kršitev pravice do enakega obravnavanja

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 20, 21, 27 in 28; Upravna okrožnica Evropske centralne banke št. 1/2011, člen 2(3))

1.      Kar zadeva tožbo člana osebja Evropske centralne banke, ki vključuje predloge zoper odločbo o zavrnitvi njegove posebne pritožbe, takih predlogov ni treba preučiti samostojno, kajti njihova posledica je samo ta, da se sodišču predložijo akti, ki posegajo v položaj in zoper katere je bila vložena zahteva za notranji upravni nadzor.

(Glej točko 32.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 17. januarja 1989, Vainker/Parlament, 293/87, EU:C:1989:8, točka 8;

Sodišče za uslužbence: sklep z dne 18. maja 2006, Corvoisier in drugi/ECB, F‑13/05, EU:F:2006:35, točka 25.

2.      Kar zadeva dodatna zvišanja plače, ki se odobrijo članom osebja Evropske centralne banke, katerih uspešnost je bila ocenjena za odlično v dveh letih od treh pred odločbo o dodelitvi takega zvišanja, člen 2(3) Upravne okrožnice št. 1/2011 v zvezi z navedenimi zvišanji predstavnika osebja postavlja v diskriminatoren položaj, saj ta absolutno ne more dokazati drugega leta odlične uspešnosti zaradi svoje zaposlitve za poln delovni čas kot predstavnik osebja v zadevnih treh letih, zato je ta določba nezakonita. V zvezi s tem ni mogoče utemeljeno trditi, da izvrševanje pravice zadevne osebe do izvzetja iz delovnega časa za opravljanje nalog v odboru uslužbencev izhaja iz osebne izbire. Ta izbira, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvzetje iz delovnega časa za opravljanje nalog predstavljanja osebja, je namreč temeljna pravica, kot izhaja iz členov 27 in 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Izvrševanja temeljne pravice do enakega obravnavanja, ki jo določata člena 20 in 21 Listine, ni mogoče omejiti z ureditvijo, ki predstavnike osebja postavlja v neugoden in diskriminatoren položaj v primerjavi z drugimi člani osebja, saj te omejitve niti niso nujne niti ne izpolnjujejo cilja v zvezi s splošnim interesom ali potrebe po zaščiti pravic ali svoboščin drugega.

Ker pa sta položaj predstavnika osebja in položaj člana osebja dejansko različna, ju ni mogoče obravnavati enako, za njiju pa se lahko torej uporabljajo zgolj pogoji za upravičenost do dodatnega zvišanja plače, ki upoštevajo razlike v Kadrovskih predpisih med člani osebja in predstavniki osebja, pri čemer se zadnjenavedenim – kot vsem drugim članom osebja – omogoči, da dokažejo drugo leto odlične uspešnosti v triletnem obdobju, čeprav so se odločili, da bodo v odboru uslužbencev več kot eno leto opravljali naloge za poln delovni čas.

(Glej točke od 51 do 54 in 60.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 14. septembra 2010, Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals/Komisija, C‑550/07 P, EU:C:2010:512, točki 54 in 55 ter navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 2. decembra 2014, Migliore/Komisija, F‑110/13, EU:F:2014:257, točka 40.