Zadeva T-118/06

Zuffa, LLC

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP – Absolutni razlogi za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Opisnost – Obveznost obrazložitve – Člena 7(1)(b) in (c) ter 73 Uredbe (ES) št. 40/94“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Ločen preizkus različnih razlogov za zavrnitev

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(b) in (c))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Ločen preizkus razlogov za zavrnitev glede vsakega od proizvodov ali storitev iz zahteve za registracijo

(Uredba Sveta št. 40/94, člena 7(1) in 73)

1.      Vsakega od razlogov za zavrnitev, naštetih v členu 7(1) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, je treba razlagati ob upoštevanju splošnega interesa, ki je podlaga za vsakega od njih, pri čemer je vsak od teh razlogov neodvisen od drugih in zahteva ločen preizkus. Splošni interes, ki se ga namreč upošteva pri preizkusu vsakega od teh razlogov za zavrnitev, lahko odraža različne ugotovitve in jih celo mora odražati, odvisno od zadevnih razlogov za zavrnitev.

V zvezi s tem je predmet splošnega interesa, na katerem temelji člen 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, potreba, prvič, da se razpoložljivost znaka, za katerega se zahteva registracija, neupravičeno ne omeji za druge subjekte, ki ponujajo proizvode ali storitve, ki so primerljivi s tistimi, za katere se zahteva registracija, in, drugič, da se potrošniku ali končnemu uporabniku zagotovi istovetnost izvora proizvodov ali storitev, ki so določeni s prijavljeno znamko, s tem da se mu brez verjetne zmede omogoči razlikovanje teh proizvodov ali storitev od tistih, ki imajo drugi izvor. Tako zagotovilo je namreč bistvena funkcija znamke.

Cilj člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 je v splošnem interesu, ki zahteva, da lahko znake ali označbe, ki opisujejo lastnosti blaga in storitev, za katere je bila zahtevana registracija, vsi prosto uporabljajo. Ta določba zato preprečuje, da bi bili taki znaki ali označbe pridržani enemu samemu podjetju, ker bi bili registrirani kot znamka.

Iz navedenega izhaja, da se področja uporabe razlogov za zavrnitev, določenih v členu 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94, očitno prekrivajo. Zlasti iz sodne prakse izhaja, da je besedna znamka, ki je opisna glede lastnosti proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(c) navedene uredbe, zato a priori brez slehernega razlikovalnega učinka glede teh proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(b) iste uredbe. Vendar je treba to prikazati ločeno.

(Glej točke od 23 do 26.)

2.      Področja uporabe razlogov za zavrnitev, določenih v členu 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94, se očitno prekrivajo. Zlasti iz sodne prakse izhaja, da je besedna znamka, ki je opisna glede lastnosti proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(c) navedene uredbe, zato a priori brez slehernega razlikovalnega učinka glede teh proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(b) iste uredbe. Vendar je treba to prikazati ločeno.

Iz tega izhaja, da če se zahteva registracija znamke za različne proizvode ali storitve, mora odbor za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) konkretno preveriti, da za zadevno znamko ne velja noben od razlogov za zavrnitev registracije, ki so določeni v členu 7(1) Uredbe št. 40/94, za te proizvode ali storitve in da lahko pride do drugačnih sklepov za obravnavane proizvode ali storitve. Zato mora odbor za pritožbe, če zavrne registracijo znamke, v svoji odločbi pri vsakem od proizvodov in storitev, navedenih v zahtevi za registracijo, in neodvisno od načina, kako je bila ta zahteva sestavljena, navesti ugotovitev, do katere je prišel. Vendar pa se lahko pristojni organ, kadar je naveden isti razlog za zavrnitev za kategorijo ali skupino proizvodov ali storitev, omeji na skupno obrazložitev za vse zadevne proizvode ali storitve.

V zvezi s tem se lahko možnost odbora za pritožbe, da sprejme skupno obrazložitev za vrsto proizvodov ali storitev, razširi samo na proizvode in storitve, med katerimi obstaja zadosti neposredna in konkretna vez, in sicer do te mere, da ti proizvodi ali storitve tvorijo dovolj homogeno kategorijo, da je mogoče, da je z vsemi dejanskimi in pravnimi ugotovitvami, ki tvorijo obrazložitev zadevne odločbe, prvič, za vsakega od proizvodov in storitev, ki spadajo v to kategorijo, zadosti jasno oblikovano razlogovanje odbora za pritožbe in, drugič, da se jih lahko brez razlike uporablja za vsakega od zadevnih proizvodov in storitev. Le dejstvo, da so zadevni proizvodi ali storitve v istem razredu Nicejskega aranžmaja, za to ne zadostuje, saj je v teh razredih pogosto veliko različnih proizvodov ali storitev, med katerimi ni nujno, da obstaja dovolj neposredna in konkretna vez.

(Glej točke od 26 do 28.)