SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)
z dne 2. aprila 2009(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP – Absolutni razlogi za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Opisni značaj – Obveznost obrazložitve – Člena 7(1)(b) in (c) ter 73 Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T-118/06,
Zuffa, LLC, s sedežem v Las Vegasu, Nevada (Združene države), ki jo zastopajo S. Malynicz, barrister, M. Blair in C. Balme, solicitors,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa P. Bullock, zastopnik,
tožena stranka,
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. januarja 2006 (zadeva R 931/2005‑1) glede registracije besednega znaka ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP kot znamke Skupnosti,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (tretji senat),
v sestavi J. Azizi, predsednik, E. Cremona, sodnica, in S. Frimodt Nielsen (poročevalec), sodnik,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 12. aprila 2006,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 13. julija 2006,
na podlagi sklepa predsednika tretjega senata z dne 13. novembra 2008 o združitvi te zadeve z zadevo T-379/05 za namene ustnega postopka,
na podlagi obravnave z dne 16. decembra 2008
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Zuffa, LLC, je 25. julija 2002 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena, vložila prijavo besedne znamke Skupnosti pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT).
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedna znamka ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP.
3 Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija znamke, spadajo zlasti v razrede 9, 16, 25, 28 in 41 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen (v nadaljevanju: Nicejski aranžma), in ustrezajo tem opisom:
– „posnete avdio kasete, gramofonske plošče, zgoščenke, posnete video kasete, laserski video diski, digitalni video diski, DVD, CD, vse s tekmovanji, prireditvami in programi mešanih borilnih veščin; programi za računalniške igre; programska oprema; kinematografski filmi na področju mešanih borilnih veščin; očala; sončna očala“ iz razreda 9;
– „pedagoške knjige in priročniki, natisnjeni na področju športa in rekreacije; držala za pisemski papir; revije o splošnih temah, športu, telesni vzgoji in rekreaciji; časopisi s področja športa, telesne vzgoje in rekreacije; koledarji; fotografije, ki se obesijo ali ne; sličice; avtokarte; knjige in revije o športnih tekmovanjih in igrah; prodajni katalogi za športne izdelke; kuverte; slike, tiskane na papir in karton; razglednice ali dopisnice; kartice za pisanje; beležka (note pads); voščilnice; kuharske knjige; pobarvanke in knjige za odrasle in otroke; izbočene nalepke; nalepke z lepilom; fotografski album; beležka (memorandum books); kemični svinčniki; barvice; ovojnice in denarnice za spise; beležnice in registri; noži za rezanje papirja; memo držala; papirnate zastavice na palicah; beležnica; papirnata podloga; ovitki za knjige; označevalni trakovi za knjige; table, ki se pritrdijo; bele table; držala za svinčnike; držala za papir; pisemski obtežilniki; papirnate brisače; posterji; programi dogodkov; pisemski papir in pisalne potrebščine; papir za risanje; ovijalni papir; svetleči papir; grafični papir; nalepke; prapori, zastave iz papirja; prenosne prelepnice in trakovne prenosne prelepnice za vetrobrane; prenosne prelepnice iz zbirke in prenosne prelepnice iz zbirke s predstavnimi listi; trakovi in nalepke za odbijače; samolepilni lističi (memo pads); brisalec; brisalec na baterije; držala za pisalne potrebščine; karte; oprema za pisarno; samolepljiv album za barvno litografijo; album za razglednice; holografske sličice in voščilnice; pribor z barvicami; šilčki za svinčnike; zbirka ovijalnega papirja; okrasne darilne škatle; knjige s stripi; označevalni trakovi za knjige; albumi za plakate; napisi iz papirja, table za sprejeme in plakate; črnilne blazinice; blazinice iz gume za tiskanje ilustracij; beležke; držala za lepilne jermene za pisalne potrebščine ali gospodinjske namene; škatle za shranjevanje iz valovitega kartona, omare in škatle za shranjevanje iz valovitega kartona; papir z odsevajočimi učinki“ iz razreda 16;
– „oblačila in izdelki za oblačenje, to so topla oblačila; majice; polo majice; moške srajce za golf; moške srajce za šport; majice brez rokavov; oprijete majice; otroške hlače; otroški športni čevlji; pasovi; kravate; naramnice; pisane ovratne rute; sandali za na plažo; pižame za dojenčke in mlajše otroke; kopalni plašči; pižame; pižame in nočne halje; kopalke; oblačila za plažo; otroške plenice; kratke hlače za dojenčke; oblačila za tek; otroška oblekic breuz rokavov in hlačnic; kratke hlače za fante; nogavice; oblekice za igranje; kombinezoni za delo in modre delovne obleke; trakovi za brisanje potu; kombinezoni; oblačila Henley; kratke hlače; ženska krila; ženske bluze; dokolenske kratke hlače; hlače; moške srajce; jakne; sodniška oblačila; atletska oblačila; oblačila za ekipe; debele volnene jopice; daljše jakne s kapuco; puliji; rokavice z enim prstom in druge rokavice; spodnje perilo; pletenine; metuljčki; pokrivala in ovratne rute; naušniki; trakovi; damske nogavice; oblačila za dež, to so ponči in jakne za dež; čevlji, to so čevlji, škornji in copati oziroma natikači; bikini kopalke; vrhnja oblačila; klobuki; čepice, kape; senčniki; predpasniki; pajaci iz blaga in smučarski kombinezoni; platneni čevlji; dokolenske kratke hlače; jakne, ki zadržijo; oblačila za maškare; športni jopič; gamaše (nogavice brez stopala); kavbojke; hlačne nogavice; oblačila za prosti čas in šport, to so kratke hlače, jakne, hlače in srajce“ iz razreda 25;
– „gumijaste žoge; gibljive figurice in dodatki za njih; akcijske igrice; punčke iz cunj; plišaste igrače; baloni; žogice za golf; žogice za tenis; igrače za v kad; okraski za božična drevesa; igre na deski; gradbene igre; izdelki, ki se prodajajo v enotah za igranje kart; punčke in oblačila za punčke; seti za punčke; izdelki za ličenje za igro; igre glede hranjenja; električne akcijske igre; manipulacijske igre; rokavice za golf; markerji za žogice za golf; sestavljanke; papirnati zmaji; mobilniki; glasbene skrinjice za igranje igrače, ki se uporabljajo na zabavah; napihljive igrače za bazene; igrače z več funkcijami; igrače, ki se navijejo; igrače za ciljanje tarče; igrače za metanje v obliki diska; loki in puščice; vozila za igranje; avtomobili za igranje; tovornjaki za igranje; vedra in lopate za igranje; kotalke; oprema za oblikovanje; igralne rakete; igralne pištole; igralni tok za revolver; glasbene igrače; badminton; igrače za mehurčke; igralne figurice; banke za igranje; lutke na vrvici; jo-jo; rolke; skiroji; maske; prenosne elektronske igrače; igralne karte; plastične snežne krogle z vodo“ iz razreda 28;
– „odrske predstave v živo; predstavitev predstav v živo; produkcija gledaliških predstav; storitve, povezane z zabaviščnimi in tematskimi parki; animacijske storitve; storitve, povezane z rekreacijskimi parki; izobraževalne in razvedrilne storitve v tematskih parkih ali povezane s tematskimi parki; produkcija, predstavljanje, distribucija in izposoja televizijskih in radijskih programov; produkcija, predstavljanje, distribucija in izposoja filmov; produkcija, predstavljanje, distribucija in izposoja zvočnih in video posnetkov; informacije o rekreaciji; produkcija razvedrilnih predstav ter interaktivnih programov, ki se predvajajo na televiziji, prek kabla, satelitov, avdio in video medijev, fotografskega filma, laserskih diskov, računalniških diskov in električnih sredstev; zagotavljanje zabave, novic in informacij s komunikacijskimi in računalniškimi omrežji“ iz razreda 41.
4 Preizkuševalec je z odločbo z dne 31. maja 2005 na podlagi člena 38 Uredbe št. 40/94 zavrnil prijavo znamke za vse proizvode in storitve iz razredov 9, 16, 25, 28 in 41 z obrazložitvijo, da je prijavljena znamka opisna in da je brez razlikovalnega učinka ter da je v skladu s členom 7(1)(b) in (c) in (2) Uredbe št. 40/94 ni mogoče registrirati.
5 Tožeča stranka je 29. julija 2005 na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 vložila pritožbo zoper odločbo preizkuševalca.
6 Prvi odbor za pritožbe je z odločbo z dne 30. januarja 2006 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) razveljavil odločbo preizkuševalca in zavrnil pritožbo tožeče stranke, ker je izpodbijala presojo preizkuševalca, da znamka ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP nima razlikovalnega učinka oziroma je opisna za vse proizvode in storitve iz razredov 9, 16, 25, 28 in 41 iz prijave za registracijo, in vrnil zadevo v odločanje preizkuševalcu, in sicer glede ugotovitve, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 7(3) Uredbe št. 40/94.
7 Odbor za pritožbe je najprej menil, da je ciljna javnost povprečni angleško govoreči potrošnik, ki pomaga pri predstavah v živo in kupuje potrošniške proizvode, kakršna so oblačila, pisalne potrebščine in igrače (glej točko 13 izpodbijane odločbe).
8 Odbor za pritožbe je nato ugotovil, da prijavljena znamka vsebuje kombinacijo angleških besed, katerih pomen je jasen in nedvoumen: izraz „ultimate“ naj bi pomenil „odločilen, končni“; izraz „fighting“ naj bi se razumel v smislu „borbe“; z besedo „championship“ pa naj bi se nakazovalo na tekmovanje, v katerem nekdo postane prvak. Zato naj bi vsaka oseba, ki zna govoriti angleško, razumela izraz „ultimate fighting championship“ kot „ekstremno prvenstvo v borbah“, pri čemer bi se izraza „ultimate fighting“ dojela kot določitev vrste borbe, ki se konča, ko se eden od borcev ne more več boriti (glej točki 14 in 15 izpodbijane odločbe).
9 Odbor za pritožbe je poleg tega menil, da so storitve v prijavi znamke iz razreda 41 v neposredni povezavi z organizacijo športnih dogodkov. Znamka ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP naj bi bila za te dogodke opisna, saj naj bi določala njihovo vsebino. Prijavljeno znamko glede ostalih proizvodov iz drugih razredov naj ne bi bilo mogoče šteti za opisno, vendar pa naj ne bi imela razlikovalnega učinka. Znamke ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP naj se namreč ne bi dojemalo, kot da določa trgovski izvor proizvodov iz prijave, temveč kot da s splošnimi izrazi določa športni dogodek. Potrošniki naj bi bili poleg tega na področju športnih prvenstev navajeni na oznake npr. „evropsko prvenstvo v nogometu“ ali „golf turnir Masters“, s katerimi se označuje te dogodke, in na izdelke, npr. oblačila z imenom tega dogodka, na katerih je tudi ime proizvajalca (glej točke od 16 do 25 izpodbijane odločbe).
10 Nazadnje, odbor za pritožbe je – potem ko je v točki 20 izpodbijane odločbe poudaril, da ni mogoče izključiti, da se je ciljna javnost do konca izobraževalnega procesa privadila na ime športne dejavnosti do te mere, da to poveže s posameznim podjetjem –zadevo vrnil v odločanje preizkuševalcu, da ugotovi, ali je znamka ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP z uporabo pridobila razlikovalni učinek (glej točke od 26 do 28 izpodbijane odločbe).
Predlogi strank
11 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila zavrnjena njena pritožba na podlagi člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
12 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Predmet spora
13 UUNT je na obravnavi v odgovor na vprašanja Sodišča prve stopnje navedel, da v pričakovanju odločitve Sodišča prve stopnje, s katero bi bil postopek na tej stopnji končan, preizkuševalec še ni odločil o vprašanju, ali je prijavljena znamka ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP z uporabo pridobila razlikovalni učinek v smislu člena 7(3) Uredbe št. 40/94. Zato ima tožeča stranka še vedno interes, da predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe, ker njeni predlogi niso postali brezpredmetni.
14 Stranki, ki jima je bilo o tem na obravnavi postavljeno vprašanje, sta poleg tega potrdili, da vprašanje, ali je prijavljena znamka ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP z uporabo pridobila razlikovalni učinek v smislu člena 7(3) Uredbe št. 40/94, ne spada v ta spor.
Zakonitost izpodbijane odločbe
Trditve strank
15 Tožeča stranka v bistvu trdi, da je odbor za pritožbe s sprejetjem izpodbijane odločbe kršil člen 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94. V zvezi s tem navaja, da je odbor za pritožbe storil napako pri presoji pomena znaka ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP in napako pri presoji odnosa med znakom ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP ter proizvodi in storitvami iz prijave znamke. Poleg tega navaja, da se lahko nekatera imena športnih tekmovanj uporabljajo za znamke in niso brez slehernega razlikovalnega učinka.
16 UUNT prereka vse trditve tožeče stranke.
Presoja Sodišča prve stopnje
17 Čeprav se tožeča stranka v obravnavani zadevi ne sklicuje na neobstoj obrazložitve, je spoštovanje obveznosti obrazložitve, ki velja v aktih, katerih zakonitost zagotavljajo sodišča Skupnosti, vprašanje javnega reda, o katerem se odloča, če je treba, po uradni dolžnosti (v tem smislu glej sodbi Sodišča z dne 20. marca 1959 v zadevi Nold proti Visoki oblasti, 18/57, Recueil, str. 89, 115; in z dne 20. februarja 1997 v zadevi Komisija proti Daffix, C‑166/95 P, Recueil, str. I‑983, točka 24, ter sodbo Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Institut für Lernsysteme proti UUNT – Educational Services (ELS), T‑388/00, Recueil, str. II‑4301, točka 59). Sodišče prve stopnje meni, da je treba po uradni dolžnosti preučiti, ali je izpodbijana odločba zadostno obrazložena. Na obravnavi so se strankam postavila vprašanja o zadostnosti obrazložitve izpodbijane odločbe.
18 V odločbah Urada morajo biti na podlagi člena 73 Uredbe št. 40/94 navedeni razlogi in te odločbe smejo temeljiti le na razlogih, na katere so imele stranke priložnost podati pripombe. Poleg tega je v pravilu 50(2)(h) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (UL L 303, str. 1) določeno, da mora odločba odbora za pritožbe vsebovati obrazložitev odločbe. Obveznost obrazložitve iz teh določb ima enak obseg kot obveznost iz člena 253 ES (glej sodbi Sodišča prve stopnje z dne 28. aprila 2004 v združenih zadevah Sunrider proti UUNT – Vitakraft-Werke Wührmann in Friesland Brands (VITATASTE in METABALANCE 44), T‑124/02 in T‑156/02, Recueil, str. II‑1149, točka 72, in z dne 7. septembra 2006 v zadevi L & D proti UUNT – Sämann (Aire Limpio), T‑168/04, ZOdl., str. II‑2699, točka 113 in navedena sodna praksa).
19 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora obrazložitev, ki jo zahteva člen 253 ES, jasno in nedvoumno prikazati razlogovanje avtorja akta. Dvojni namen obveznosti obrazložitve, ki jo ima odbor za pritožbe, je zato, prvič, seznaniti zadevne stranke z utemeljitvijo sprejetih ukrepov, da bi te lahko varovale svoje pravice, in drugič, omogočiti, da sodišče Skupnosti nadzira zakonitost teh odločb (glej zgoraj navedeni sodbi VITATASTE in METABALANCE 44, točka 73, in Aire Limpio, točka 114 in navedena sodna praksa).
20 Vprašanje, ali obrazložitev odločbe izpolnjuje te zahteve, je treba presojati ne le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (glej zgoraj navedeno sodbo VITATASTE in METABALANCE 44, točka 73 in navedena sodna praksa).
21 V zvezi s tem je na podlagi člena 4 Uredbe št. 40/94 odločilni element, da bi lahko znak, ki ga je mogoče grafično predstaviti, sestavljal znamko Skupnosti, njegova zmožnost, da loči proizvode enega podjetja od proizvodov drugega podjetja. Iz tega zlasti izhaja, da se lahko absolutne razloge za zavrnitev iz člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94, in sicer neobstoj razlikovalnega učinka in opisni značaj znaka, presoja le z vidika proizvodov ali storitev, za katere je bila zahtevana registracija znaka (glej sodbi Sodišča prve stopnje z dne 31. januarja 2001 v zadevi Taurus-Film proti UUNT (Cine Action), T‑135/99, Recueil, str. II‑379, točka 25, in v zadevi Taurus-Film proti UUNT (Cine Comedy), T‑136/99, Recueil, str. II‑397, točka 25 in navedena sodna praksa).
22 Morebitni obstoj absolutnih razlogov iz člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94 mora zato biti predmet konkretne presoje, pri čemer se upošteva vsa upoštevna dejstva in okoliščine glede na, prvič, proizvode ali storitve, za katere je bila zahtevana registracija, in, drugič, zaznavanje zainteresirane javnosti, ki jo sestavljajo potrošniki teh proizvodov ali storitev (glej sodbi Sodišča prve stopnje z dne 8. junija 2005 v zadevi Wilfer proti UUNT (ROCKBASS), T‑315/03, ZOdl., str. II‑1981, točka 51 in navedena sodna praksa, in z dne 13. junija 2007 v zadevi IVG Immobilien proti UUNT (I), T‑441/05, ZOdl., str. II‑1937, točka 41; po analogiji glej tudi sodbo Sodišča z dne 12. februarja 2004 v zadevi Henkel, C‑218/01, Recueil, str. I‑1725, točki 50 in 51).
23 Poleg tega je treba vsakega od razlogov za zavrnitev, naštetih v členu 7(1) Uredbe št. 40/94, razlagati ob upoštevanju splošnega interesa, ki je podlaga za vsakega od njih, pri čemer je vsak od teh razlogov neodvisen od ostalih in zahteva ločen preizkus (glej sodbo Sodišča z dne 29. aprila 2004 v združenih zadevah Henkel proti UUNT, C‑456/01 P in C‑457/01 P, Recueil, str. I‑5089, točka 45 in navedena sodna praksa). Splošni interes, ki se ga namreč upošteva pri preizkusu vsakega od teh razlogov za zavrnitev, lahko odraža različne ugotovitve in jih celo mora odražati, odvisno od zadevnih razlogov za zavrnitev (glej sodbo Sodišča z dne 8. maja 2008 v zadevi Eurohypo proti UUNT, C‑304/06 P, ZOdl., str. I-3297, točki 54 in 55 in navedena sodna praksa, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 10. oktobra 2006 v zadevi PTV proti UUNT (map&guide), T‑302/03, ZOdl., str. II‑4039, točka 33).
24 V zvezi s tem je predmet splošnega interesa, na katerem temelji člen 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, potreba, prvič, da se razpoložljivost znaka, za katerega se zahteva registracija, neupravičeno ne omeji za druge subjekte, ki ponujajo proizvode ali storitve, ki so primerljivi s tistimi, za katere se zahteva registracija, in, drugič, da se potrošniku ali končnemu uporabniku zagotovi istovetnost izvora proizvodov ali storitev, ki so določeni s prijavljeno znamko, s tem da se mu brez verjetne zmede omogoči razlikovanje teh proizvodov ali storitev od tistih, ki imajo drug izvor. Tako zagotovilo je namreč bistvena funkcija znamke (v tem smislu glej sodbo Sodišča z dne 16. septembra 2004 v zadevi SAT.1 proti UUNT, C‑329/02 P, ZOdl., str. I‑8317, točke 23, 26 in 27 ter navedena sodna praksa, in zgoraj navedeno sodbo Eurohypo proti UUNT, točki 59 in 62).
25 Cilj člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 je v splošnem interesu, ki zahteva, da lahko znake ali označbe, ki opisujejo lastnosti blaga in storitev, za katere je bila zahtevana registracija, vsi prosto uporabljajo. Ta določba zato preprečuje, da bi bili taki znaki ali označbe pridržani enemu samemu podjetju, ker bi bili registrirani kot znamka (glej zgoraj navedeno sodbo ROCKBASS, točka 50 in navedena sodna praksa).
26 Iz navedenega izhaja, da se področja uporabe razlogov za zavrnitev, določenih v členu 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94, očitno prekrivajo. Zlasti iz sodne prakse izhaja, da je besedna znamka, ki je opisna glede lastnosti proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(c) navedene uredbe, zato a priori brez slehernega razlikovalnega učinka glede teh proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(b) iste uredbe. Vendar je treba to prikazati ločeno (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Eurohypo proti UUNT, točki 69 in 70).
27 Iz tega izhaja, da če se zahteva registracija znamke za različne proizvode ali storitve, mora odbor za pritožbe konkretno preveriti, da za zadevno znamko ne velja noben od razlogov za zavrnitev registracije, ki so določeni v členu 7(1) Uredbe št. 40/94, za te proizvode ali storitve in lahko pride do drugačnih sklepov za obravnavane proizvode ali storitve (po analogiji glej sodbo Sodišča z dne 12. februarja 2004 v zadevi Koninklijke KPN Nederland, C‑363/99, Recueil, str. I‑1619, točki 33 in 73). Zato mora odbor za pritožbe, če zavrne registracijo znamke, v svoji odločbi pri vsakem od proizvodov in storitev, navedenih v zahtevi za registracijo, in neodvisno od načina, kako je bila ta zahteva sestavljena, navesti ugotovitev, do katere je prišel. Vendar pa se lahko pristojni organ, kadar je naveden isti razlog za zavrnitev za kategorijo ali skupino proizvodov ali storitev, omeji na skupno obrazložitev za vse zadevne proizvode ali storitve (po analogiji glej sodbo Sodišča z dne 15. februarja 2007 v zadevi BVBA Management, Training en Consultancy, C‑239/05, ZOdl., str. I‑1455, točka 38).
28 V zvezi s tem se lahko možnost odbora za pritožbe, da sprejme skupno obrazložitev za vrsto proizvodov ali storitev, razširi samo na proizvode in storitve, med katerimi obstaja zadosti neposredna in konkretna vez, in sicer do te mere, da ti proizvodi ali storitve tvorijo dovolj homogeno kategorijo, da je mogoče, da je z vsemi dejanskimi in pravnimi ugotovitvami, ki tvorijo obrazložitev zadevne odločbe, prvič, za vsakega od proizvodov in storitev, ki spadajo v to kategorijo, zadosti jasno oblikovano razlogovanje odbora za pritožbe in, drugič, da se jih lahko brez razlike uporablja za vsakega od zadevnih proizvodov in storitev. Le dejstvo, da so zadevni proizvodi ali storitve v istem razredu Nicejskega aranžmaja, za to ne zadostuje, saj je v teh razredih pogosto veliko različnih proizvodov ali storitev, med katerimi ni nujno, da obstaja dovolj neposredna in konkretna vez (glej v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 21. maja 2008 v zadevi Enercon proti UUNT (E), T‑329/06, neobjavljena v ZOdl., točki 34 in 35, in z dne 15. oktobra 2008 v zadevi TridonicAtco proti UUNT (Intelligent Voltage Guard), T‑297/07, neobjavljena v ZOdl., točke od 22 do 24; glej v tem smislu in po analogiji tudi sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. decembra 2006 v zadevi Gagliardi proti UUNT – Norma Lebensmittelfilialbetrieb (MANŪ MANU MANU), T-392/04, neobjavljena v ZOdl., točki 91 in 92).
29 V obravnavani zadevi se prijavljena znamka nanaša na več kot 215 proizvodov iz štirih različnih razredov Nicejskega aranžmaja ter na vsaj trinajst vrst različnih storitev, med katere so zlasti vključene posnete avdio kasete, kuharske knjige, otroški športni čevlji, loki in puščice in celo zagotavljanje informacij na področju športa z računalniškimi omrežji (glej točko 3 zgoraj). Proizvodi in storitve, ki so določeni s prijavljeno znamko, se torej razlikujejo glede na njihovo naravo, lastnosti, namen in način trženja, tako da jih ni mogoče obravnavati kot homogeno kategorijo, ki bi odboru za pritožbe omogočila, da glede njih sprejme skupno obrazložitev.
30 Odbor za pritožbe se je omejil na ločevanje med storitvami iz razreda 41, za katere je navedel, da je prijavljena znamka opisna (glej točko 17 izpodbijane odločbe), in vsemi proizvodi, na katere se nanaša prijavljena znamka, za katere je navedel, da se znamka ne more obravnavati kot opisna, vendar da v vsakem primeru nima razlikovalnega učinka, saj je ni mogoče zaznati kot označbo porekla, ampak kot generični pojem, ki označuje športni dogodek (glej točko 18 izpodbijane odločbe).
31 Zaradi njene splošnosti takšna obrazložitev očitno ne zadostuje, da bi se Sodišču prve stopnje omogočilo izvrševanje nadzora utemeljenosti izpodbijane odločbe.
32 Glede storitev iz razreda 41 Nicejskega aranžmaja je odbor za pritožbe namreč navedel, da ker se z izrazi „ultimate fighting championship“ nakazuje vsebina teh storitev, je prijavljena znamka glede njih opisna. Vendar s seznama v točki 3 zgoraj izhaja, da med storitvami iz prijavljene znamke – med katerimi so zlasti odrske predstave v živo, animacijske storitve, izobraževalne storitve v tematskih parkih, izposoja kinematografskih filmov, informacije o rekreaciji, interaktivni programi, ki se predvajajo prek računalniških diskov – ne obstaja zadosti neposredna in konkretna vez do te mere, da bi te storitve tvorile zadosti homogeno kategorijo, da bi lahko odbor za pritožbe glede njih sprejel skupno obrazložitev. Prvič, le dejstvo, da so zadevni proizvodi ali storitve v istem razredu Nicejskega aranžmaja, namreč ne zadostuje (glej točko 28 zgoraj). Drugič, heterogenost teh storitev je takšna, da je glede na njihovo naravo in lastnosti obrazložitev odbora za pritožbe pretirano splošna in abstraktna.
33 Glede vseh proizvodov iz razredov 9, 16, 25 in 28 Nicejskega aranžmaja – za katere je odbor za pritožbe poudaril, da naj znak ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP ne bi imel razlikovalnega učinka, saj ga ni mogoče dojeti kot označbo porekla, ampak se ga lahko obravnava le, kot da nakazuje na športni dogodek – je treba ugotoviti, da je njihova heterogenost še večja od heterogenosti storitev iz razreda 41, tako da med njimi ne obstaja skupna vez, zadosti neposredna in konkretna, in sicer do te mere, da bi ti proizvodi tvorili zadosti homogeno kategorijo, da bi se lahko odbor za pritožbe glede njih zatekel k skupni obrazložitvi, in tako da je glede na njihovo naravo in lastnosti obrazložitev, vsebovana v izpodbijani odločbi, in v delu, ki se nanje nanaša, pretirano splošna in abstraktna.
34 Z ločitvijo na dve kategoriji, ki ju je opravil odbor za pritožbe, še naprej obstaja zelo močna heterogenost med tako razdeljenimi proizvodi in storitvami, tako da ti le zaradi te razlike ne morejo biti homogene kategorije, s katerimi bi se utemeljila skupna obrazložitev odbora za pritožbe glede vsake od teh kategorij.
35 V teh okoliščinah se z obrazložitvijo, ki jo je podal odbor za pritožbe za vsako od teh dveh kategorij, ki ju je opredelil, ne pojasnjuje zadosti razlogovanja tega odbora glede vsakega od proizvodov in storitev, za katere je bila zahtevana registracija znamke ULTIMATE FIGHTING CHAMPIONSHIP.
36 Tako je treba ugotoviti, da izpodbijana odločba ni zadosti obrazložena in jo je treba zato razveljaviti.
Stroški
37 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. UUNT s svojim predlogom ni uspel, zato se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (tretji senat)
razsodilo:
1) Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 30. januarja 2006 (zadeva R 931/2005-1) se razveljavi v delu, v katerem je bila na podlagi člena 7(1)(b) in (c) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti zavrnjena pritožba, ki jo je vložila Zuffa, LLC.
2) UUNT se naloži plačilo stroškov.
Azizi | Cremona | Frimodt Nielsen |
Razglašena na javni obravnavi v Luxembourgu, 2. aprila 2009.
Podpisi