Tožba, vložena 22. februarja 2010 - COLT Télécommunications France proti Komisiji

(Zadeva T-79/10)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: COLT Télécommunications France SAS (Pariz, Francija) (zastopnik: M. Debroux, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke:

odredi naj se, da Komisija iz naslova ukrepov procesnega vodstva in pripravljalnih ukrepov, določenih v členih 49, 64 in 65 Poslovnika Splošnega sodišča pošlje nekatere dokumente, navedene v odločbi Komisije C(2009) 7426 konč. (državna pomoč N 331/2008 - Francija);

odločba naj se razglasi za nično v delu, v katerem je v njej ugotovljeno, da "priglašeni ukrep ni državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe";

Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2009) 7426 konč. z dne 30. septembra 2009, s katero je ugotovljeno, da nadomestilo za stroške javne storitve v višini 59 milijonov EUR, ki so ga francoski organi dodelili skupini podjetij za postavitev in upravljanje visokopretočnega elektronskega komunikacijskega omrežja (projekt THD 92) v departmaju Hauts-de-Seine, ni državna pomoč.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja en sam tožbeni razlog v zvezi s tem, da Komisija ni začela formalnega postopka preiskave, določenega v členu 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta tožbeni razlog je sestavljen iz sedmih očitkov:

-    prvi očitek temelji na ugotovitvi, da je zgolj iz zelo dolgega trajanja preiskave za sprejetje odločbe (15 mesecev) razvidno, da je vprašanje zapleteno in da je treba začeti formalni postopek preiskave;

tožeča stranka z drugim očitkom trdi, da bi morala Komisija na podlagi časovnega razporeda postavitve omrežja v dveh fazah ugotoviti vsaj to, da za prvo fazo postavitve omrežja, ki je osredotočena na zelo gosto poseljena in donosna področja, ni bila potrebna nobena javna subvencija;

tretji očitek temelji na prikazu, da je metodologija, ki je bila v odločbi uporabljena za opredelitev domnevnih nedonosnih področij, zelo sporna in v nasprotju z ugotovitvami ARCEP, francoskega sektorskega regulatorja; ta protislovja in te metodološke napake bi morale voditi k začetku faze poglobljene preiskave;

četrti očitek temelji na številnih in utemeljenih ugovorih konkurentov, zaradi katerih naj bi Komisija prav tako začela fazo poglobljene preiskave;

tožeča stranka s petim očitkom trdi, da Komisija ni opravljala niti minimalnega nadzora, da bi se prepričala, da francoski organi niso storili očitne napake pri presoji z uvedbo storitve splošnega gospodarskega pomena, zlasti zaradi neobstoja tržne pomanjkljivosti;

šesti očitek se nanaša tudi na neobstoj nadzora, vsaj minimalnega, v zvezi z očitno napako pri presoji, ki naj bi jo francoski organi storili z uvedbo storitve splošnega gospodarskega pomena, zlasti zaradi nespecifičnosti načrtovanega javnega posega;

nazadnje tožeča stranka s sedmim očitkom tožbenega razloga trdi, da se pri odločbi ni upoštevalo dejanskega tveganja čezmernega nadomestila za dodatne stroške, povezane z domnevnimi obveznostmi javne storitve.

____________