Tožba, vložena 29. novembra 2006 - Alcoa Trasformazioni proti Komisiji
(Zadeva T-332/06)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Alcoa Trasformazioni Srl (Portoscuso, Italija), (zastopniki: M. Siragusa, T. Müller-Ibord, F. M. Salerno in T. Graf, lawyers)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
razglasitev ničnosti Sklepa Komisije z dne 19 julija 2006
1 v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko in na tarife električne energije, ki jih mora tožeča stranka plačati v Portovesme in Fusini, ali podredno, razglasitev ničnosti Sklepa v delu, v katerem te tarife obravnava kot nezakonito novo pomoč;
naložitev plačila stroškov postopka Komisiji Evropskih skupnosti.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
S to tožbo je na podlagi člena 230 ES predlagana razglasitev ničnosti Sklepa Komisije z dne 19. julija 2006 (v nadaljevanju: Sklep iz leta 2006), s katerim so bile tarife električne energije, ki veljajo za tovarne aluminija tožeče stranke v Portovesme na Sardiniji in v Fusini v Beneški regiji, uvrščene kot nezakonita nova pomoč in s katerim se je začel formalni postopek zoper te tarife na podlagi člena 88(2) ES.
Tožeča stranka trdi, da naj bi bil Sklep iz leta 2006 napačen in nezakonit, ker odstopa od prejšnjega sklepa Komisije, v katerem je bilo odločeno, da zadevne tarife ne pomenijo državne pomoči, in da naj bi kršil postopek, ki bi ga morala Komisija opraviti v takem primeru. Tožeča stranka navaja še posebej tri tožbene razloge:
Prvič, Komisija naj bi s tem, da je odprla formalni postopek zoper zadevne tarife in jih uvrstila kot nezakonito novo pomoč, storila očitno napako v presoji in kršila člen 88(2), ker (i) ni navedla podlage za ugotovitev, da tarife vsebujejo ugodnost, ki pomeni državno pomoč, in (ii) Komisija ni izvedla smiselne presoje, ali te tarife dejansko vsebujejo tako ugodnost za tožečo stranko. Nadalje, tožeča stranka zatrjuje, da tarife, kot naj bi bilo potrjeno v Sklepu iz leta 1996, ustrezajo cenam, ki bi jih razumen udeleženec na trgu zahteval pod običajnimi tržnimi pogoji, in zato ne ustvarjajo ugodnosti za tožečo stranko, ki bi pomenila državno pomoč. V Sklepu iz leta 2006 je, nasprotno, zgolj ugotovljeno, da tarife ustvarjajo ugodnost, ne da bi bila izvedena taka presoja. Komisija naj s tem ne bi upoštevala lastnih ugotovitev, določenih v prejšnjem sklepu, in lastnih dejanskih ugotovitev iz tega sklepa, ki potrjuje, da take ugodnosti ni. Poleg tega tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila svojo obveznost primerne obrazložitve na podlagi člena 253 ES.
Drugič, tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila načeli pravne varnosti in zaupanja v pravo s tem, ko je dejansko preklicala Sklep iz leta 1996 in v jasnem nasprotju s svojimi prejšnjimi ugotovitvami tarife uvrstila kot novo državno pomoč. Po mnenju tožeče stranke prvotni zaključki Komisije še naprej veljajo, dokler se preudarki, na katerih temelji izviren sklep, v bistvenem ne spremenijo.
Tretjič, tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila člen 88 ES in postopkovni okvir tega predpisa za obstoječo pomoč ter člene 1(b)(v) in od 17 do 19 Uredbe (ES) 659/99
2 in splošna načela prava ES.