Zadeva T‑566/08

Total Raffinage Marketing

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg parafinskih voskov – Trg stiskanih parafinov – Odločba, v kateri je bila ugotovljena kršitev člena 81 ES – Določanje cen in delitev trgov – Dokaz o obstoju kartela – Pojem enotne in trajajoče kršitve – Trajanje kršitve – Prekinitev kršitve – Smernice iz leta 2006 o načinu določanja glob – Enako obravnavanje – Domneva nedolžnosti – Pripisljivost kršitvenega ravnanja – Odgovornost matične družbe za kršitve pravil konkurence, ki jih storijo njene hčerinske družbe – Odločilni vpliv, ki ga izvaja matična družba – Domneva v primeru stoodstotne udeležbe – Sorazmernost – Metoda zaokrožitve – Neomejena pristojnost”

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 13. septembra 2013

1.      Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Pojem – Soglasje volj o ravnanju na trgu – Sporazum o določitvi cene – Vključitev – Pogoji – Neupoštevanje enega ali več udeležencev – Nevplivanje – Dokaz, da udeleženec ni izvajal kartela – Javna odpoved

(člen 81(1) ES)

2.      Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki sta nezdružljiva z obveznostjo vsakega podjetja, da samostojno določa svoje ravnanje na trgu – Izmenjava informacij med pogodbeniki – Domneva uporabe informacij za določitev ravnanja na trgu – Pogoji

(člen 81(1) ES)

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokaz – Dokaz, ki ga zagotavlja več različnih izrazov kršitve – Dopustnost – Opiranje na skupek indicev – Zahtevana stopnja dokazne vrednosti za indice, obravnavane posamično – Dokazne listine – Merila – Verodostojnost predloženih dokazov – Obveznosti podjetij, ki izpodbijajo obstoj kršitve, v zvezi z dokazi

(člen 81(1) ES)

4.      Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporabnost – Obseg – Posledice

(člen 81(1) ES)

5.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Dokazna vrednost elementov, ki so jih v breme podjetja prostovoljno predložili glavni udeleženci kartela, da bi se uporabilo obvestilo o prizanesljivosti – Izjave, ki so v nasprotju z interesi navedenega podjetja – Posebej visoka dokazna vrednost

(člen 81(1) ES); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

6.      Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz – Odgovor podjetja na zahtevo Komisija za predložitev informacij – Izjava podjetja, ki jo druga podjetja izpodbijajo – Obveznost dopolniti tak dokaz z drugimi zanesljivimi elementi

(člen 81 ES)

7.      Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Udeležba podjetja v celotnem kartelu – Merila presoje – Neobstoj neposredne udeležbe – Nevplivanje

(člen 81 ES)

8.      Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Pojem – Udeležba na sestankih s protikonkurenčnim ciljem – Vključitev – Zahteva – Nedistanciranje od sprejetih odločitev – Merila presoje

(člen 81(1) ES)

9.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Presoja zahteve obveznosti obrazložitve glede na okoliščine obravnavane zadeve

(člen 253 ES)

10.    Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Splošno sklicevanje na druga pisanja, priložena k tožbi – Nedopustnost – Navajanje novih razlogov med postopkom – Tožbeni razlog, prvič predstavljen na obravnavi – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1)(c) in 48(2))

11.    Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Merila – Enoten cilj in skupen načrt – Medsebojno dopolnjevanje sporazumov – Vertikalna povezava med zadevnimi trgi in znatna istovetnost udeležencev

(člen 81(1) ES)

12.    Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Neobstoj istovetnosti udeležencev pri različnih sklopih kršitve – Različno trajanje različnih sklopov kršitve – Nevplivanje

(člen 81(1) ES)

13.    Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazi, ki jih je mogoče upoštevati – Osredotočenje preiskave na nekatere vidike protikonkurenčnih ravnanj – Okoliščina, ki ne izključuje uporabe vseh dokazov, ki jih je imela Komisija na razpolago ob sprejetju odločbe

(člen 81(1) ES)

14.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Upoštevani promet – Referenčno leto – Zadnje celo leto kršitve – izjemnost tega leta za nekatere udeležence – Enako upoštevanje daljšega obdobja za vse udeležence Kršitev načel pravne varnosti in enakega obravnavanja – Neobstoj – Napaka pri presoji – Neobstoj

(Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 13)

15.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Kršitev, ki jo stori več podjetij – Resnost udeležbe posameznega od teh podjetij – Uporaba množitelja – Presoja – Nemožnost podjetja, da se sklicuje na načelo enakega obravnavanja, da bi se mu odobrilo nezakonito znižanje

(Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 20 in 21)

16.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Samodejna vključitev dodatnega zneska na podlagi Smernic za izračun glob – Kršitev načela individualnosti kazenskih sankcij – Neobstoj – Upoštevanje cilja generalne prevencije – Dopustnost – Upoštevanje cilja odvračalnosti v več fazah postopka določitve zneska globe – Dopustnost

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 25)

17.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitve – Odvračalnost zneska globe – Spoštovanje načela sorazmernosti – Obveznost določiti globo, sorazmerno z letno vrednostjo prodaje na zadevnih trgih – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))

18.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Skupni promet zadevnega podjetja – Promet, ustvarjen z blagom, ki je predmet kršitve – Ustrezno upoštevanje – Meje – Spoštovanje načela sorazmernosti – Obveznost Komisije, da upošteva svojo prejšnjo upravno prakso – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 30)

19.    Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti – Ovrgljiva predpostavka – Kršitev načela domneve nedolžnosti – Neobstoj – Kršitev načela individualizacije kazenskih sankcij – Neobstoj

(člen 81(1) ES)

20.    Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti – Dokazne obveznosti družbe, ki želi ovreči to predpostavko – Nezadostni elementi za ovrženje predpostavke

(člen 81(1) ES)

21.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije C – Obseg – Upoštevanje Smernic za izračun globe – Meje – Spoštovanje splošnih pravnih načel – Izračun trajanja udeležbe pri kršitvi – Zaokroženje števila mesecev udeležbe – Znesek, ki ne odraža resničnega trajanja udeležbe – Kršitev načel enakega obravnavanja in sorazmernosti

(člena 81(1) in 226 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 24)

22.    Konkurenca – Globe – Znesek – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena (sodna) pristojnost – Učinek

(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

23.    Sodni postopek – Stroški – Breme – Dolžina tožbe, ki presega največje dovoljeno število strani vlog – Presoja

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 87(3); Praktična navodila za stranke, točka 15)

1.      Za sporazum v smislu člena 81(1) ES zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu delovala na določen način. Lahko se šteje, da je sporazum v smislu člena 81(1) ES sklenjen že, če je podano soglasje, tudi če pogajanja o posameznih elementih nameravane omejitve še potekajo.

Predvsem je sporazum o ohranitvi ravni cen prav tako sporazum o določitvi cen, saj obstaja soglasje volj udeležencev o uporabi ravni cen, ki so jo skupaj določili. To ne pomeni dejanske določitve iste cene za vse udeležence. Skupen cilj dogovoriti se o ravni cen namreč že pomeni sporazum v smislu člena 81(1) ES, saj obstaja soglasje volj o samem načelu omejitve konkurence. Poleg tega to, da so družbe dejansko naznanile dogovorjena zvišanja cen in da so bile tako naznanjene cene temelj za določitev cen posamičnih transakcij, samo po sebi zadostuje za ugotovitev, da je bil cilj in učinek tajnega usklajevanja cen resno omejevanje konkurence. V takem primeru Komisiji ni treba preučiti podrobnosti argumentacije strank – in ekonomske analize, ki so jo predložile – s katero želijo dokazati, da učinek zadevnih dogovorov ni bilo zvišanje cen nad cene, ki bi bile opažene v običajnih pogojih konkurence, in nanje odgovoriti točko za točko.

Poleg tega s tem, da nekateri udeleženci kartela ne upoštevajo kartela in prevarajo druge udeležence, storitev kršitve ni izničena. Prvič, podjetje, ki kljub usklajevanju s konkurenti vodi bolj ali manj neodvisno tržno politiko, lahko namreč poskuša zgolj izkoristiti kartel v svojo korist. Drugič, redki in osamljeni primeri goljufije ali neuveljavljanja kartela posamičnega udeleženca, zlasti kadar gre za dolgotrajen kartel, sami po sebi ne morejo dokazovati, da ta udeleženec ni izvajal kartela ali da je ravnal konkurenčno. V zvezi s tem je mogoče ugotoviti, da je podjetje dokončno odstopilo od omejevalnega sporazuma, le če se je javno distanciralo od njegove vsebine.

(Glej točke od 30 do 32, 89, 99, 147, 184, 236, 238, 243, 254 in 372.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 33, 34, 154, 187, 188, 255 in 256.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 33 do 35, od 39 do 48, od 79 do 83, 177, 201, 214, od 224 do 226 in 323.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 36 do 38.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 63 do 71 in 322.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 73 in 74.)

7.      Podjetje je lahko odgovorno za celoten kartel tudi, če je dokazano, da je neposredno sodelovalo le pri enem ali nekaj njegovih delih, če je, prvič, vedelo ali bi moralo vedeti, da je bilo tajno dogovarjanje, pri katerem je sodelovalo, zlasti na rednih sestankih, ki so potekali več let, del celotnega sistema, namenjenega izkrivljanju običajnega delovanja konkurence, in drugič, če je ta sistem zajemal vse sestavne dele kartela.

(Glej točki 108 in 187.)

8.      Kršitev člena 81 ES je podana, kadar je namen sestankov konkurenčnih podjetij omejevanje, preprečevanje ali izkrivljanje konkurence in s tem umetno organiziranje delovanja trga. V takem primeru za dokaz sodelovanja podjetja v kartelu zadošča, da Komisija dokaže, da je zadevno podjetje sodelovalo na sestankih, na katerih so bili sklenjeni protikonkurenčni sporazumi. Če je bilo sodelovanje na teh sestankih ugotovljeno, mora to podjetje predložiti indice, ki lahko dokažejo, da je bilo njegovo sodelovanje na omenjenih sestankih brez kakršnega koli protikonkurenčnega cilja, tako da dokaže, da je konkurentom dalo vedeti, da na teh sestankih sodeluje z drugačnim pristopom od njihovih. Razlog, ki utemeljuje to pravilo, je, da je podjetje, ki se je udeležilo teh srečanj, ne da bi se javno distanciralo od njihove vsebine, preostalim udeležencem dalo vtis, da se strinja z izidom teh srečanj in da se mu bo ustrezno prilagodilo.

(Glej točke 156, 157, 184, od 242 do 244, 254, od 372 do 374, 384, 387 in 388.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 239 in 447.)

10.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 247 in 536.)

11.    Pojem enotne kršitve v okviru določb člena 81 ES pomeni celoto ravnanj različnih subjektov, ki so poskušali doseči isti protikonkurenčni ekonomski cilj. To, da se različna dejanja podjetij uvrščajo v enotni načrt zaradi svojega enakega cilja, ki je izkrivljanje konkurence na skupnem trgu, je odločilno za ugotovitev obstoja enotne kršitve. Glede tega se lahko pri presoji enotnosti kršitve in obstoja enotnega načrta upošteva, ali gre vsaj deloma za ista podjetja in ali se ta zavedajo, da sodelujejo pri kršitvenih ravnanjih, ki imajo skupen cilj.

Poleg tega je za opredelitev različnih ravnanj kot enotne in trajajoče kršitve treba preveriti, ali se medsebojno dopolnjujejo, tako da je vsako od njih namenjeno soočanju z eno ali več posledicami običajne konkurence, in z medsebojnim vplivanjem prispevajo k izvršitvi celote protikonkurenčnih posledic, ki so jih želeli njihovi storilci v okviru enotnega načrta, namenjenega doseganju enotnega cilja.

V tem okviru to, da se protikonkurenčna ravnanja nanašajo na dva ločena trga proizvodov, Komisiji ne more preprečiti, da ugotovi obstoj enotne kršitve, kadar se ravnanja glede različnih trgov uvrščajo v enotni načrt, ki se ga udeleženci zavedajo. To med drugim velja za vertikalno povezane trge, kadar je namen sporazuma, sklenjenega glede surovin, okrepiti glavni sporazum, ki zadeva izvedene proizvode. Tako umetna zvišanja cene surovine cene lahko služijo zagotovitvi izvršitve zvišanja cen izvedenih proizvodov, na podlagi česar je mogoče ugotoviti, da sklopa enotne kršitve medsebojno dopolnjujeta. Tega sklepa ne more izključiti to, da so bila protikonkurenčna ravnanja v zvezi s surovino omejena na ozemlje ene same države članice, saj ni sporno, da se je skop kršitve glede izvedenih proizvodov raztezal na cel evropski gospodarski prostor.

(Glej točke od 265 do 267, 271, 272, 281, 283, 303 in 312.)

12.    Opredelitev za enotno in trajajočo kršitev člena 81(1) ES ni že v osnovi izključena, kadar udeleženci pri kršitvenih ravnanjih niso isti in kadar se navedena ravnanja nanašajo na različne trge. Pri taki presoji je treba upoštevati obseg istovetnosti podjetij, ki so udeležena pri navedenih ravnanjih. Kadar pa vsi udeleženci ravnanj, ki zadevajo nek trg, sodelujejo tudi pri ravnanjih v zvezi s proizvodom, vertikalno povezanim s prvim trgom, to, da ni popolne istovetnosti med udeleženci obeh sklopov kršitve, ne nasprotuje opredelitvi za enotno kršitev.

Ker ravnanja v zvezi z različnima proizvodoma spadajo v enoten načrt, tega sklepa tudi ne more omajati razlika v trajanju teh ravnanj.

(Glej točke od 296 do 300 in od 306 do 309.)

13.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 339.)

14.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 409 do 419.)

15.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 431 do 435.)

16.    Iz besedila in sistematike Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 je jasno razvidno, da Komisija pri določitvi zneska globe uporabi tako dejavnike, katerih stopnja je enaka za vse udeležence, da bi se odrazilo to, da so ta podjetja sodelovala pri istih kršitvenih ravnanjih, in da bi se s tem spoštovalo načelo enakega obravnavanja, kot tudi dejavnike, katerih stopnja ali množitelj je prilagojen posameznemu položaju vsakega udeleženca, da bi se spoštovalo načelo individualizacije kazenskih sankcij. Zato za spoštovanje načela individualizacije kazenskih sankcij zadošča, da končni znesek globe odraža razlike v položaju različnih udeležencev, ne da bi bilo potrebno, da Komisija na vsaki stopnji izračuna zneska globe udeležence obravnava različno.

Poleg tega je iz besedila in sistematike teh smernic razvidno, da določba iz njihovega odstavka 25 glede vključitve dodatnega zneska v osnovni znesek globe iz naslova odvračalnega učinka odraža udeležbo v najhujših protikonkurenčnih ravnanjih. Dodatni znesek, vključen iz tega naslova, zadeva značilnosti ravnanj vseh udeležencev, in ne posamičnega položaja vsakega od njih. Zato zakonitost te določbe in njena uporaba ne moreta biti omajani na podlagi navedenega načela.

Poleg tega namen odvračalnega učinka globe ni zgolj odvračati zadevno podjetje od ponovne storitve kršitve. Komisija ima pooblastilo za določanje ravni glob, da bi krepila njihovo splošno odvračalnost. Zato tožeči stranki ne more koristiti, da se sklicuje na to, da ni več prisotna na zadevnem trgu in da njen kodeks ravnanja določa spoštovanje pravil konkurence. Nazadnje, zahteva po odvračalnosti tako ni predmet ločene presoje, ki bi se opravila v posebni fazi izračuna zneska glob, ampak jo je treba upoštevati v celotnem postopku določanja zneska globe.

(Glej točke od 453 do 456, 460, 461, 463 in 464.)

17.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 466 do 473.)

18.    Pri določanju zneska globe je dovoljeno v enaki meri upoštevati tako skupni promet podjetja, ki je kazalec – čeprav približen ali nepopoln – njegove velikosti in njegove gospodarske moči, kot tudi del tega prometa, ki zadeva blago, ki je predmet kršitve, in ki torej lahko kaže na njen obseg. Niti enemu niti drugemu od teh prometov se glede na druge elemente presoje ne sme pripisati nesorazmernega pomena, zato določitev ustreznega zneska globe ne more biti zgolj rezultat izračuna na podlagi skupnega prometa. To zlasti velja, kadar zadevno blago pomeni le majhen delež tega prometa. Vendar pa v pravu Unije ni splošno veljavnega načela, da mora biti sankcija v sorazmerju s pomenom podjetja na trgu proizvodov, ki so predmet kršitve.

(Glej točke 475, 477, 478, 481 in 482.)

19.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 487 do508.)

20.    Kar zadeva domnevo dejanskega izvrševanja odločilnega vpliva matične družbe na poslovno ravnanje hčerinske družbe, ki jo ima v 100‑odstotni lasti, to, da ima hčerinska družba lastne lokalne poslovodne organe in lastna sredstva, samo po sebi ne dokazuje, da svoje ravnanje na trgu določa neodvisno od svoje matične družbe. V primeru, da ima matična družba v lasti ves ali skoraj ves kapital hčerinske družbe, ki je neposredno vpletena v kršitev pravil Unije o konkurenci, dokazi, predloženi v zvezi z delitvijo nalog med hčerinskimi družbami in njihovimi matičnimi družbami ter zlasti to, da se upravljanje tekočih dejavnosti v celoti zaupa lokalni upravi hčerinske družbe, kar je običajna praksa velikih podjetij, ki so sestavljena iz množice hčerinskih družb, ki jih ima na koncu v lasti ista končna matična družba, ne morejo zavreči domneve dejanskega izvajanja odločilnega vpliva matične družbe in končne matične družbe na ravnanje hčerinske družbe.

Prav tako to, da matična družba odloča o vprašanjih, kot so politika glede človeških virov, priprava konsolidiranih poročil in določanje fiskalne politike skupine, ter o nekaterih drugih operativnih horizontalnih nalogah, kot so industrijska varnost, okolje, upravljanje sredstev pod etičnimi pogoji in dejavnosti financiranja, ki jih hčerinska družba upravlja za vso skupino, še bolj kaže, da hčerinska družba znotraj skupine nima popolne organizacijske samostojnosti.

Nazadnje to, da področje ali dejavnost, ki ga zadeva kršitev, pomeni zgolj majhen delež vseh dejavnosti skupine ali matične družbe, ne more biti dokaz za neodvisnost navedene hčerinske družbe od matične družbe in zato ne vpliva na uporabo domneve dejanskega izvrševanja odločilnega vpliva matične družbe na poslovno ravnanje hčerinske družbe na trgu.

(Glej točke od 518 do 520 in 522.)

21.    Na področju določitve zneska globe, naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci, samoomejevanje diskrecijske pravice Komisije, ki izhaja iz sprejetja Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, ni nezdružljivo z ohranitvijo njene precej velike diskrecijske pravice. Vendar mora Komisija pri izvrševanju te diskrecijske pravice upoštevati splošna pravna načela, natančneje načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti. Poleg tega diskrecijska pravica Komisije in njene omejitve, ki jih je določila v teh smernicah, načeloma ne vplivajo na izvrševanje neomejene pristojnosti sodišč Unije.

Glede tega Komisija krši načelo sorazmernosti, kadar podjetje kaznuje za znatno število dni, za katere ni bila dokazana nikakršna udeležba pri kršitvi, saj tako izračunani znesek globe trajanja kršitve ne odraža primerno.

Prav tako Komisija brez objektivne utemeljitve krši načelo enakega obravnavanja, če tako podjetje na podlagi njegove udeležbe pri taki kršitvi kaznuje za čas udeležbe, za katerega ni bilo dokazano nobeno kršitveno ravnanje, za druga podjetja, udeležena v isti kršitvi, pa pri izračunu zneska globe dejanskemu trajanju udeležbe pri kršitvi doda znatno krajše obdobje.

(Glej točke od 543 do 545, 548, 551, 553, 554, 559 in 560.)

22.    Nadzor zakonitosti odločb, ki jih sprejme Komisija, je dopolnjen z neomejeno sodno pristojnostjo, ki je v skladu s členom 229 ES sodišču Unije priznana v členu 31 Uredbe št. 1/2003. Na podlagi te pristojnosti lahko sodišče poleg zgolj nadzora zakonitosti sankcije s svojo presojo nadomesti presojo Komisije in posledično razveljavi, zmanjša ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen. Vendar izvajanje neomejene pristojnosti ne pomeni isto kot nadzor po uradni dolžnosti, postopek pred sodiščem Unije pa je kontradiktoren.

(Glej točki 562 in 564.)

23.    Upoštevati je treba, koliko tožbenih razlogov je bilo sprejetih in dolžino tožbe. Ker je bil torej sprejet samo eden od enajstih razlogov in ker je dolžina tožbe za več kot 40 % presegla največje dovoljeno število strani vlog, odločitev, da tožeča stranka nosi devet desetin svojih stroškov in plača devet desetin stroškov Komisije, pomeni pravično presojo zadevnih okoliščin.

(Glej točki 569 in 570.)