Language of document : ECLI:EU:T:2021:665

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)

z dne 6. oktobra 2021(*)

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Preiskava s strani urada OLAF – Povračilo zdravstvenih stroškov – Disciplinski ukrep – Odpoved pogodbe brez odpovednega roka – Člen 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom – Ponovitev kršitve – Člen 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom – Odločba o ugoditvi prošnji za izbris prejšnje kazni iz osebnega spisa – Člen 26 Kadrovskih predpisov – Nemožnost, da se zoper uradnika uveljavlja kazen, ki ni navedena v osebnem spisu, in da se zoper njega nanjo sklicuje “

V zadevi T‑121/20,

IP, ki ga zastopajo L. Levi, S. Rodrigues in J. Martins, odvetniki,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopata M. Brauhoff in A.-C. Simon, agentki,

tožena stranka,

zaradi predloga na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 21. avgusta 2019, s katero je bila tožeči stranki naložena disciplinska kazen odpovedi njene pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca brez odpovednega roka,

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),

v sestavi R. da Silva Passos, predsednik, I. Reine, sodnica, in L. Truchot (poročevalec), sodnik,

sodni tajnik: L. Ramette, administrator,

na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 10. maja 2021,

izreka naslednjo

Sodbo

I.      Dejansko stanje

1        IP, tožeča stranka, se je pri Evropski komisiji zaposlil 21. julija 2008, najprej kot začasni uslužbenec, nato pa 16. septembra 2008 kot pogodbeni uslužbenec. Leta 2013 je bila uvrščen v funkcionalno skupino I, razred 1, stopnja 3. Od 1. avgusta 2018 je invalid.

2        Evropski parlament je z dopisom z dne 13. decembra 2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) obvestil, da je v okviru notranje revizije odkril indice, na podlagi katerih je bilo po njegovem mnenju mogoče domnevati, da nekateri zahtevki za povračilo zdravstvenih stroškov v zvezi z zdravljenjem, prejetim v ustanovah s sedežem na Portugalskem, niso bili veljavni. Te zahtevke sta A in B, ki je sestra A, oba pa sta uradnika v Parlamentu, vložila med januarjem in avgustom 2013. Parlament je v tem dopisu predlagal, naj se preveri, ali je tožeča stranka, ki jo je A imenoval za kontaktno osebo v bazi podatkov za upravljanje zaposlenih v Parlamentu, tudi lahko storila podobne nepravilnosti.

3        Urad OLAF je 8. septembra 2014 odločil, da bo zoper tožečo stranko začel preiskavo v zvezi z domnevno nepravilnimi zahtevki za povračilo zdravstvenih stroškov. Hkrati se je urad OLAF odločil, da začne dve drugi preiskavi v zvezi z A in B, ki se tudi nanašata na zahtevke za povračilo zdravstvenih stroškov.

4        Urad OLAF je 21. decembra 2015 sprejel končno poročilo in s tem preiskavo končal. V svojem poročilu je ugotovil, da je tožeča stranka v obdobju, ki je bilo predmet preiskave, pri uradu Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) vložila zahtevke za vračilo, ki so temeljili na štirih dokazih, ki niso ustrezali dejanskemu stanju priglašenih stroškov. Štel je, da je skupni znesek neupravičeno prejetih zneskov znašal 5418 EUR.

5        Urad OLAF je poročilo posredoval Komisiji in ji priporočil, naj zoper tožečo stranko uvede disciplinski postopek in izterja znesek 5418 EUR. Komisijo je obvestil tudi, da je bilo poročilo posredovano portugalskim pravosodnim organom zaradi morebitnega sodnega nadzora.

6        Organ Komisije, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: OPSP), je z dopisom z dne 24. junija 2016 pooblastil preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC), da zasliši tožečo stranko.

7        OPSP se je 25. julija 2017 odločil, da zoper tožečo stranko uvede disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo.

8        Disciplinska komisija je z mnenjem z dne 16. aprila 2018 priporočila kazen odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke s strani delodajalca brez odpovednega roka.

9        Po posredovanju poročila urada OLAF portugalskim sodnim organom je bil na Portugalskem proti tožeči stranki uveden kazenski postopek.

10      OPSP je 22. novembra 2018 odločil, da se disciplinski postopek zoper tožečo stranko prekine.

11      Tožeča stranka je bila 21. maja 2019 po koncu kazenskega postopka, uvedenega na Portugalskem, vabljena na zaslišanje pred OPSP, ki so ga sestavljali generalna direktorica Generalnega direktorata Komisije za človeške vire in varnost, generalni direktor Generalnega direktorata Komisije za gospodarske in finančne zadeve ter namestnik generalnega direktorja Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja (v nadaljevanju: tristranski OPSP).

12      Tristranski OPSP je 21. avgusta 2019 v zvezi s tožečo stranko na podlagi členov 49 in 119 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: PZDU) sprejel disciplinski ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).

13      Tristranski OPSP je v izpodbijani odločbi navedel, da se tožeči stranki očita, da je pri PMO vložila dva zahtevka za povračilo zdravstvenih stroškov, ki ne ustrezata dejanskemu plačilu ali prejetemu zdravljenju (točka 12 izpodbijane odločbe). Ta dejanja je opredelil kot „poskus goljufije v škodo proračuna Evropske unije“, kar po njegovem mnenju pomeni posebej hudo kršitev (točka 37 izpodbijane odločbe). Na koncu je določil kazen, ki jo je treba sprejeti glede na merila, opredeljena v členu 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) (točke od 37 do 50 izpodbijane odločbe). Tristranski OPSP se je pri uporabi člena 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve oprl na opomin, ki ga je tožeča stranka prejela 19. novembra 2010.

14      Tožeča stranka je 7. oktobra 2019 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo.

15      Komisija je pritožbo zavrnila z odločbo z dne 28. januarja 2020 (v nadaljevanju: odločba o zavrnitvi pritožbe).

II.    Postopek in predlogi strank

16      Tožeča stranka je 21. februarja 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

17      Tožeča stranka je z ločeno vlogo, vloženo 4. marca 2020, na podlagi člena 66 Poslovnika Splošnega sodišča predlagala, naj se v zvezi z njo uporabi anonimnost. Splošno sodišče (sedmi senat) je s sklepom z dne 15. aprila 2020 temu predlogu ugodilo.

18      Splošno sodišče (sedmi senat) je na predlog sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni del postopka, in v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika strankama postavilo pisna vprašanja ter ju pozvalo, naj na nekatera izmed njih odgovorita pisno, na ostala pa na obravnavi.

19      Stranki sta odgovorili v za to določenem roku.

20      Stranki sta na obravnavi 10. maja 2021 podali ustne navedbe in odgovorili na pisna in ustna vprašanja Splošnega sodišča. Poleg tega je tožeča stranka predložila dokument, Komisija pa je predlagala predložitev dveh dokumentov.

21      V teh okoliščinah je predsednik sedmega senata odločil, da bo ustni del postopka končan pozneje, da bi Komisija lahko predložila dokumenta, navedena v točki 20 zgoraj, in da se vsaki od strank omogoči, da predstavi stališča.

22      Komisija je predložila napovedane dokumente, vsaka od strank pa je predložila stališča.

23      Ustni postopek je bil končan 2. junija 2021.

24      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        razglasi za nično izpodbijano odločbo, in če je potrebno, odločbo o zavrnitvi pritožbe;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

25      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

III. Pravo

26      Pred preučitvijo tožbenih razlogov, ki jih je navedla tožeča stranka, je treba opredeliti predmet tožbe.

A.      Predmet tožbe

27      Najprej je treba opozoriti, da sta upravna pritožba in njena zavrnitev, z izrecno odločbo ali zaradi molka organa, sestavni del večstopenjskega postopka in sta le pogoj, ki mora biti izpolnjen pred predložitvijo spora sodišču. Zato kadar predlogi za razglasitev ničnosti, ki so formalno vloženi zoper zavrnitev pritožbe, nimajo samostojne vsebine, Splošno sodišče odloča o aktu, zoper katerega je bila vložena pritožba (sodbi z dne 17. januarja 1989, Vainker/Parlament, 293/87, EU:C:1989:8, točka 8, in z dne 25. oktobra 2018, KF/SATCEN, T‑286/15, EU:T:2018:718, točka 115).

28      Vsebina predlogov za razglasitev ničnosti, ki so formalno vloženi zoper zavrnitev pritožbe, je samostojna, kadar ima zavrnitev pritožbe drugačen obseg kot prvotni akt, zoper katerega je bila ta pritožba vložena. To velja, če odločba o zavrnitvi pritožbe vsebuje ponovno preučitev položaja tožeče stranke na novi pravni podlagi ali ob upoštevanju novih dejstev oziroma če ta odločba o zavrnitvi spreminja ali dopolnjuje izrek prvotne odločbe. V teh primerih je zavrnitev pritožbe kot taka akt, ki je podvržen sodnemu nadzoru, v okviru katerega se ta akt šteje za akt, ki posega v položaj in ki vsaj delno nadomešča prvotni akt (sodba z dne 21. maja 2014, Mocová/Komisija, T‑347/12 P, EU:T:2014:268, točka 34).

29      Razen v primerih, v katerih je zavrnitev pritožbe samostojni akt, zoper katerega je mogoče vložiti ničnostno tožbo, je treba obrazložitev iz odločbe o zavrnitvi pritožbe, če ta dopolnjuje ali nadomesti obrazložitev iz prvotnega akta, upoštevati pri preučitvi zakonitosti tega akta. Ta obrazložitev mora sovpadati z obrazložitvijo prvotnega akta (glej v tem smislu sodbo z dne 9. decembra 2009, Komisija/Birkhoff, T‑377/08 P, EU:T:2009:485, točki 58 in 59 ter navedena sodna praksa). Zakonitost prvotnega akta se torej po potrebi preuči zlasti glede na obrazložitev iz odločbe o zavrnitvi pritožbe.

30      Ker v obravnavani zadevi odločba o zavrnitvi pritožbe nima drugačnega obsega od izpodbijane odločbe, je treba šteti, da je tožba vložena le zoper to odločbo.

B.      Preučitev tožbenih razlogov

31      Tožeča stranka navaja šest tožbenih razlogov, od katerih se prvi nanaša na kršitev dolžnosti vestnosti in skrbnega ravnanja, drugi na kršitev obveznosti obrazložitve, tretji na nepravilnost poročila urada OLAF, četrti na nepravilnost mnenja disciplinske komisije, peti na neobstoj preučitve vseh okoliščin primera in na kršitev načela, da „kazenski postopek zadrži stanje disciplinskega postopka“, šesti pa na kršitev člena 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

32      Preučiti je treba šesti tožbeni razlog in zlasti to, da tožeča stranka izpodbija, da je tristranski OPSP uporabil določbe člena 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na ponovitev kršitve (glej točko 13 zgoraj).

33      Člen 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom določa:

„Teža disciplinskih kazni je sorazmerna s težo kršitve. Pri določitvi teže kršitve in odločitvi glede disciplinske kazni, ki se naloži, je treba upoštevati predvsem:

[…]

(h)      ali kršitev vključuje ponavljajoča se dejanja ali obnašanje,

[…]“

34      V zvezi s tem je tristranski OPSP v točki 45 izpodbijane odločbe, ki sledi naslovu „Ponavljajoča se dejanja ali obnašanje“, opozoril, da je bil zoper tožečo stranko 19. novembra 2010 izrečen opomin (v nadaljevanju: prva kazen) zaradi dejanj, ki so po njegovem mnenju primerljiva tistim, ki se ji očitajo zdaj. Opozoril je, da so ta dejstva bila, „da je [tožeča stranka] zdravnika prosila, naj [ji zaračuna] znesek 4,98 EUR za krvno analizo, ki je bila opravljena pri bratrancu […], ki ima bolezen srca, za to pa je nato dvakrat poskušala pridobiti povrnitev zdravstvenih stroškov od odredbodajalske službe Komisije za zdravstvene stroške“. Tristranski OPSP je v točki 46 izpodbijane odločbe dodal, da je bila „[tožeča stranka], tudi če je šlo v tistem času za nizek znesek, kaznovana zaradi očitno goljufivega ravnanja“.

35      Tristranski OPSP je po tem, ko je v točkah 47 in 48 izpodbijane odločbe navedel, da lahko ob upoštevanju neobstoja roka v členu 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom „prosto“ upošteva prvo kazen, v točki 49 izpodbijane odločbe pojasnil:

„[…] [tristranski] OPSP ugotavlja, da je [tožeča stranka] storila dejanja, podobna tistim, na katerih je temeljila njena kazen opomina, in to približno štiri leta po tem. [Tristranski] OPSP meni, da je [tožeča stranka] tako dokazala, da iz disciplinskega ukrepa, naloženega leta 2010, ni izpeljala spoznanj in da je še naprej dajala prednost svojim osebnim interesom pred interesi institucije.“

36      Tožeča stranka trdi, da tristranski OPSP pri ugotovitvi obstoja ponovitve kršitve ne bi smel upoštevati prve kazni, kar je storil v nasprotju s členom 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

37      V zvezi s tem trdi, na eni strani, da je tristranski OPSP kršil načela sorazmernosti, dobrega upravljanja in razumnega roka. Najprej poudarja, da je znesek, katerega povračilo je skušala doseči, skromen, kar se je razumelo v prvem disciplinskem postopku zoper njo, in nato opozarja na čas, ki je pretekel med obema kaznima. Nazadnje, tožeča stranka izpodbija podobnost med dejstvi, ki se obravnavajo v dveh disciplinskih postopkih.

38      Na drugi strani, po mnenju tožeče stranke navedba prve kazni v njenem osebnem spisu ne more biti ohranjena, saj je vložila prošnjo na podlagi člena 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom za izbris tega ukrepa iz navedenega spisa.

39      Čeprav je bilo prošnji tožeče stranke ugodeno, Komisija meni, da taka okoliščina ne more preprečiti upoštevanja te kazni v okviru ugotovitve obstoja ponovitve kršitve. Po njenem mnenju naj namreč po eni strani uporaba določb člena 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom ne bi bila omejena z nobenim rokom, po drugi strani pa naj ugoditev prošnji tožeče stranke ne bi povzročila umika prve kazni iz disciplinskega spisa tožeče stranke, saj se odločbe o kaznovanju v disciplinskem spisu uradnikov hranijo 20 let.

40      Tožeča stranka v odgovoru na ukrepe procesnega vodstva, ki jih je sprejelo Splošno sodišče (glej točko 18 zgoraj), navaja:

„[…] merilo ponovitve kršitve pomeni obstoj predhodne kazni. Tožeča stranka pa je s tem, da je na podlagi člena 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom prosila in dosegla, da se iz njenega osebnega spisa izbriše omemba [prve kazni], upravičeno menila, da taka kazen ne obstaja več in da se uprava zoper njo v okviru novega disciplinskega postopka, kot je ta, ki se obravnava v tej zadevi, nikakor ne more več sklicevati na navedeno kazen in se nanjo a fortiori ne more sklicevati niti, da bi pri določitvi kazni, ki je sorazmerna s storjeno kršitvijo, uporabila merilo ponovitve kršitve iz člena 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.“

41      Komisija v odgovoru na ukrepe procesnega vodstva, ki jih je sprejelo Splošno sodišče (glej točko 18 zgoraj), navaja:

„4.      Kar zadeva vpliv, ki bi ga lahko imel umik navedbe [prve kazni] iz osebnega spisa tožeče stranke na odločbo, izpodbijano v okviru tega spora, je treba navesti, da če želi tožeča stranka tako trditi, da bi bilo treba ta element upoštevati za omilitev izpodbijane kazni, je taka trditev dopustna, vendar neutemeljena […]. Komisija je namreč dokazala, da posledica tega umika ni absolutna razveljavitev [prve kazni]. Ker se je disciplinski spis v zvezi s tem ukrepom hranil 20 let, ga je bilo mogoče upravičeno upoštevati pri uporabi člena 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

[…]

25. Na podlagi člena 26, šesti odstavek, Kadrovskih predpisov se za vsakega uradnika vodi le en osebni spis.

26. Disciplinski spis se razlikuje od osebnega spisa. Prvi namreč vsebuje vse dokumente, povezane s posebnim disciplinskim postopkom. Ti dokumenti se hranijo v skladu z [zgoraj navedenimi] roki hrambe. Na voljo so le članom osebja [IDOC] in niso navedeni v osebnem spisu.

27. V osebni spis se vloži le odločba o disciplinskem ukrepu, kar je v skladu s členom 26, šesti odstavek, Kadrovskih predpisov. Tako je ta odločba v okviru zaščitenega elektronskega sistema, ki ga uporablja Komisija za vodenje kadrovskih zadev, dostopna le zaposlenim, ki imajo dovoljenje za dostop. Tam se hrani [tri leta] (pisna opozorila in ukori) ali [šest let] glede vseh drugih kazni, naštetih v členu 9, od (c) do (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom.“

42      Preučiti je treba očitek tožeče stranke, ki se nanaša na napačno uporabo prava, ki naj bi jo storil tristranski OPSP, ko se je za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve oprl na prvo kazen, čeprav je bilo prošnji tožeče stranke, vloženi na podlagi člena 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, da se iz njenega osebnega spisa ta ukrep izbriše, ugodeno.

43      Člen 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom določa:

„Uradnik, ki mu je bila izrečena disciplinska kazen, razen odstranitve z delovnega mesta, lahko vloži prošnjo za izbris tega ukrepa iz osebnega spisa, v primeru pisnega opozorila ali opomina po treh letih, v primeru vseh drugih kazni pa po šestih letih. Organ za imenovanja odloči, ali prošnji ugodi.“

44      V obravnavanem primeru je tožeča stranka 20. januarja 2014 na podlagi člena 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom vložila prošnjo za izbris prve kazni iz osebnega spisa. Komisija je z odločbo z dne 28. februarja 2014 prošnji tožeče stranke ugodila. Tako je iz osebnega spisa tožeče stranke izbrisala vse navedbe o prvi kazni. Tristranski OPSP pa se je v izpodbijani odločbi pri določitvi kazni, ki se mu zdi primerna za dejanja, očitana tožeči stranki, na prvo kazen oprl za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve (glej točko 13 zgoraj).

45      Zato je treba ugotoviti, v kolikšnem obsegu lahko uprava za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve zoper uradnika uveljavlja odločbo o kaznovanju, ki je bila iz osebnega spisa izbrisana, ali se zoper njega nanjo sklicuje.

46      Najprej je treba poudariti, da se člen 26 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na osebni spis uradnika, uporablja za pogodbene uslužbence na podlagi členov 11 in 81 PZDU.

47      V skladu s členom 26, prvi odstavek, točka (a), Kadrovskih predpisov mora osebni spis uradnika vsebovati „vse dokumente v zvezi z njegovim upravnim statusom in vsa poročila glede njegovih sposobnosti, učinkovitosti in vedenja“.

48      Tako je bilo razsojeno, da je treba odločbo o kaznovanju uradnika, ker se nanaša na upravni status tega uradnika, priložiti njegovemu osebnemu spisu (sodba z dne 2. aprila 1998, Apostolidis/Sodišče, T‑86/97, EU:T:1998:71, točka 36).

49      Poudariti je treba, da taka odločba odločilno vpliva na upravni status uradnika, kadar se disciplinski organ odloči, da se bo na to odločbo oprl za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve, da bi uradniku na podlagi določb člena 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom naložil novo strožjo disciplinsko kazen. Iz tega izhaja, da mora biti taka odločba vključena v osebni spis navedenega uradnika.

50      Poleg tega je treba opozoriti, da člen 26, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov določa, da se „[vsi] dokumenti […] vpisujejo, številčijo in vlagajo po zaporednem vrstnem redu“ ter da „institucije dokumentov v zvezi z […] upravnim statusom [uradnika] ne morejo uporabiti proti uradniku ali se nanje sklicevati, razen v primeru, da so ga z njimi seznanile pred vložitvijo“.

51      Ta določba, ki določa varstvo uradnika pred ukrepi, ki bi jih lahko uprava sprejela zoper njega, ima široko področje uporabe, saj se uporablja za „vse“ dokumente, „v zvezi z […] upravnim statusom“ uradnika.

52      Enako velja za člen 26, sedmi odstavek, Kadrovskih predpisov, ki določa, da ima „[vsak] uradnik“ pravico, da se seznani z „vsemi dokumenti“ iz svojega spisa, in da ima pravico, da jih kopira „tudi po prenehanju dela“.

53      Nazadnje, v členu 26, šesti odstavek, Kadrovskih predpisov je pojasnjeno, da se lahko „za vsakega uradnika vodi le en osebni spis“, kar je pravilo, ki enako kot vpis, številčenje in vlaganje dokumentov po zaporednem vrstnem redu (glej točko 50 zgoraj), uradniku olajšuje dostop do dokumentov, ki bi lahko bili uporabljeni proti njemu ali bi se nanje sklicevalo, ker se s tem prepreči, da bi bili ti dokumenti razporejeni v več spisov.

54      Kot je razvidno iz ugotovitev, navedenih v točkah od 47 do 53 zgoraj, člen 26 Kadrovskih predpisov določa vrsto jamstev, katerih namen je varovati uradnika tako, da se prepreči, da bi odločbe, ki jih sprejme uprava in vplivajo na upravni položaj uradnika, temeljile na dejstvih, katerih obstoj izhaja iz dokumentov, ki niso vloženi v njegov osebni spis (glej v tem smislu sodbi z dne 28. junija 1972, Brasseur/Parlament, 88/71, EU:C:1972:58, točki 10 in 11, in z dne 2. aprila 1998, Apostolidis/Sodišče, T‑86/97, EU:T:1998:71, točka 33).

55      Glede na bistveno vlogo osebnega spisa pri varstvu in obveščanju uradnika je treba ugotoviti, da odločbe o kaznovanju, čeprav je bila predhodno vložena v osebni spis uradnika, ni mogoče uveljavljati zoper uradnika ali se zoper njega nanjo sklicevati, če je bil ta ukrep iz navedenega spisa izbrisan.

56      Dodati je treba, da je odločba, ki temelji na dejstvih, ki niso navedena v osebnem spisu, v nasprotju z zagotovili iz Kadrovskih predpisov (glej v tem smislu sodbo z dne 9. februarja 1994, Lacruz Bassols/Sodišče, T‑109/92, EU:T:1994:16, točka 68 in navedena sodna praksa).

57      Poleg tega bi pravica uprave, da se za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve v smislu člena 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom opre na odločbo o kaznovanju, ki je bila iz osebnega spisa uradnika izločena, členu 27 te priloge v zvezi s tem odvzela polni učinek. Člen 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom namreč uradniku omogoča, da zaprosi za izločitev odločbe o kaznovanju iz svojega osebnega spisa, in upravi prepušča, da odloči, ali je treba taki prošnji ugoditi. Uprava želi s tem, da se opre na tako odločbo o kaznovanju, za katero se je na podlagi svoje široke diskrecijske pravice odločila, da jo iz osebnega spisa uradnika izloči, dejansko tako odločbo v ta spis ponovno vključiti.

58      Zato disciplinski organ, ki se za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve sklicuje na disciplinski ukrep, ki je bil iz osebnega spisa zadevnega uradnika izbrisan, potem ko je bilo ugodeno prošnji, ki jo je ta uradnik vložil na podlagi določb člena 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, krši pravice, ki jih Kadrovski predpisi, zlasti člen 26 teh predpisov, zagotavljajo uradnikom.

59      Iz tega sledi, da je Komisija, ki je upoštevala prvo disciplinsko kazen, da bi določila težo zadevne kršitve in naložila drugo disciplinsko kazen, kršila člen 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ker te prve kazni, ki je bila iz osebnega spisa tožeče stranke izbrisana, ni bilo več mogoče uveljavljati zoper njo za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve.

60      Trditve Komisije ne morejo omajati ugotovitve iz točke 59 zgoraj.

61      Na prvem mestu, Komisija trdi, da je mogoče nekatere določbe Kadrovskih predpisov razlagati tako, da se je na disciplinski ukrep, ki je bil sprejet zoper uradnika, zoper tega uradnika mogoče sklicevati, ker naj bi bil ta ukrep ohranjen v disciplinskem spisu, čeprav je bila vsakršna omemba obstoja tega ukrepa iz osebnega spisa navedenega uradnika izbrisana.

62      Komisija se v zvezi s tem sklicuje na določbe člena 86 Kadrovskih predpisov, ki jih dopolnjuje Priloga IX k tem kadrovskim predpisom. Vendar ne pojasni, v čem te določbe v medsebojni povezavi utemeljujejo njene trditve.

63      Komisija se sklicuje tudi na neobstoj navedbe roka v členu 10, točka (h), Priloge IX h Kadrovskim predpisom in na napotitev v navedenem členu na obnašanje uradnika „med kariero“.

64      Res je, da ima na podlagi določb, na katere se Komisija sklicuje v točki 63 zgoraj, disciplinski organ široko polje proste presoje, da upošteva pretekli upravni položaj uradnika.

65      Vendar te določbe ne napotujejo na osebni spis uradnika. Ne odstopajo torej od pravila, ki izhaja iz določb člena 26 Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim odločbe o kaznovanju, vložene v osebni spis uradnika, ni mogoče uveljavljati zoper tega uradnika ali se zoper njega nanjo sklicevati, če je bila ta odločba iz navedenega spisa izbrisana (glej točko 55 zgoraj).

66      Zato določb, na katere se sklicuje Komisija, ni mogoče razlagati tako, da lahko disciplinski organ upošteva prejšnjo kazen, naloženo uradniku, če je bil v skladu z določbami člena 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ta ukrep iz osebnega spisa tega uradnika izbrisan.

67      Poleg tega člen 26, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov določa obveznost, da se v osebni spis uradnika vložijo vsi dokumenti v zvezi z njegovim upravnim statusom ter vsa poročila o njegovih sposobnosti, učinkovitosti in vedenju. Člen 26, šesti odstavek, Kadrovskih predpisov pa določa obveznost, da se za vsakega uradnika vodi le en osebni spis. Dodati je treba, da se Kadrovski predpisi in PZDU razen na osebni spis uradnika ne sklicujejo na noben drug spis, razen na zdravstveno kartoteko, navedeno v členu 26a Kadrovskih predpisov.

68      Zato je osebni spis zgolj eden, kar prepoveduje obstoj kakršne koli druge skupine listin, ki vsebujejo dokumente v zvezi z upravnim statusom uradnika (sodba z dne 11. oktobra 1995, Baltsavias/Komisija, T‑39/93 in T‑553/93, EU:T:1995:177, točka 38).

69      Res je, da lahko uprava sestavi spis v zvezi s preiskavo in ‐ odvisno od primera ‐ disciplinskim postopkom v zvezi s to preiskavo, kot je razvidno zlasti iz določb člena 13(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Vendar je tak spis sestavljen izključno za namene zadevnega postopka (glej v tem smislu sodbi z dne 2. aprila 1998, Apostolidis/Sodišče, T‑86/97, EU:T:1998:71, točka 36, in z dne 5. oktobra 2009, de Brito Sequeira Carvalho in Komisija/Komisija in de Brito Sequeira Carvalho, T‑40/07 P in T‑62/07 P, EU:T:2009:382, točka 96). Zato listin in dokumentov, ki jih tak spis vsebuje, zlasti morebitne odločbe o kaznovanju, s katero se ta postopek konča, ni mogoče uveljavljati zoper uradnika ali se zoper njega nanje sklicevati zunaj navedenega postopka, razen če so vloženi v osebni spis navedenega uradnika.

70      Iz ugotovitev, navedenih v točkah od 62 do 69 zgoraj, izhaja, da Komisija neutemeljeno trdi, da je nekatere določbe Kadrovskih predpisov mogoče razlagati tako, da se je zoper tega uradnika mogoče sklicevati na disciplinski ukrep, ki je bil sprejet zoper uradnika in shranjen v njegovem disciplinskem spisu, čeprav je bila vsakršna omemba njegovega obstoja iz osebnega spisa navedenega uradnika izbrisana.

71      Na drugem mestu, Komisija se za to, da bi utemeljila upoštevanje prve kazni pri ugotovitvi obstoja ponovitve kršitve ‐ ob tem, da v osebnem spisu tožeče stranke ni nikakršne navedbe te kazni ‐ sklicuje na določbe „Skupnega seznama shranjevanja spisov Evropske komisije“, ki naj bi omogočale „hrambo disciplinskih spisov v obdobju 20 let“.

72      „Skupni seznam shranjevanja spisov Evropske komisije“ je bil sprejet na podlagi člena 6 Priloge k Poslovniku Komisije, ki je naslovljena „Pravilnik o upravljanju z dokumenti“ in ki je bila sprejeta s sklepom Komisije z dne 23. januarja 2002 o spremembi njenega poslovnika (UL 2002, L 21, str. 23).

73      Člen 6 Priloge k Poslovniku Komisije, naslovljen „Shranjevanje“ določa:

„[…]

Minimalno obdobje hrambe dokumenta se določi v skladu z upravnimi predpisi in pravnimi obveznostmi.

Vsak generalni direktorat ali druga služba določi svojo notranjo organizacijsko strukturo za shranjevanje spisov. Pri minimalnem obdobju hrambe znotraj služb se upošteva skupni seznam, sestavljen v skladu z izvedbenimi pravili iz člena 12, za celotno Komisijo.“

74      „Skupni seznam shranjevanja spisov Evropske komisije“ ima obliko razpredelnice, v kateri so določena obdobja hrambe različnih kategorij spisov. V tej tabeli je v vrstici 12.4.3 z naslovom „Disciplinski postopek“ določeno obdobje hrambe 20 let za odločbe o naložitvi disciplinskih ukrepov.

75      Iz ugotovitev, navedenih v točkah od 72 do 74 zgoraj, izhaja, da obstaja pravna podlaga, ki omogoča, da se odločbe o naložitvi disciplinskih ukrepov hranijo 20 let.

76      Vendar glede na načelo hierarhije pravnih norm (glej v tem smislu sodbo z dne 30. januarja 2008, Strack/Komisija, T‑85/04, EU:T:2008:18, točke od 39 do 41) „Skupni seznam shranjevanja spisov Evropske komisije“, ker je omejen na določitev notranjih pravil za uporabo odločbe, ki jo je sprejela Komisija (glej točko 72 zgoraj), ne more izpodbiti zgoraj razloženih določb Kadrovskih predpisov (glej točko 67 zgoraj), ki so na podlagi člena 288 PDEU zavezujoči in se splošno uporabljajo (glej v tem smislu sodbo z dne 14. aprila 2005, Belgija/Komisija, C‑110/03, EU:C:2005:223, točka 33).

77      Poleg tega predmet zadevne ureditve v nasprotju z določbami člena 26 Kadrovskih predpisov (glej točke od 47 do 54 zgoraj) ni to, da se določijo pogoji, pod katerimi je mogoče dokument uveljavljati zoper uradnika ali se zoper njega nanj sklicevati. Kot je razvidno iz uvodne izjave 3 Priloge k Poslovniku Komisije, je namen tega predpisa „zagotoviti, da je Komisija sposobna ob vsakem času posredovati informacije o zadevah iz njene pristojnosti“, kar pomeni, da shranjeni dokumenti „odraža[jo] delo institucije v celotnem obdobju njenega delovanja, omogoča[jo] izmenjavo informacij, dokaz[ujejo] opravljeno delo in ustreza[jo] pristojnostim pravne narave službe“. Ta ureditev torej Komisiji ne omogoča, da se za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve opre na kazen, ki je bila predhodno izrečena uradniku, vendar je bila iz osebnega spisa zadevnega uradnika izbrisana.

78      Iz vsega navedenega izhaja, da je treba sprejeti očitek tožeče stranke, ki se nanaša na to, da je tristranski OPSP napačno uporabil pravo, ko se je za ugotovitev obstoja ponovitve kršitve oprl na prvo kazen, čeprav je bilo prošnji tožeče stranke, naj se iz njenega osebnega spisa navedba tega ukrepa izbriše, ugodeno.

79      Navesti je treba, da taka napaka pri uporabi člena 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom povzroči razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.

80      Po eni strani je namreč tristranski OPSP pri določitvi kazni, ki jo je treba sprejeti glede na devet meril iz člena 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, obravnavi teh meril namenil štirinajst točk izpodbijane odločbe, to so točke od 37 do 50. Merilo ponovitve kršitve pa je merilo, ki je bilo predmet najbolj temeljitega preizkusa, saj se pet od teh štirinajstih točk nanaša le na to merilo.

81      Po drugi strani iz enega od odlomkov, navedenih v točki 34 zgoraj, izhaja, da je tristranski OPSP menil, da so bila dejstva, obravnavana v obeh postopkih, primerljiva, zlasti ob upoštevanju, da so po njegovem mnenju dejanja, ki so se očitala tožeči stranki ob sprejetju prve kazni, „očitno goljufiva“. Poleg tega iz odlomka, navedenega v točki 35 zgoraj, izhaja, da je tristranski OPSP to podobnost in posledično ponovitev ravnanja tožeče stranke kljub kazni, ki ji je bila predhodno naložena, štel za obteževalno okoliščino, ki je imela odločilno vlogo pri izbiri kazni.

82      Upoštevanje prve kazni s strani tristranskega OPSP je torej odločilno vplivalo na izbiro kazni. Zato mora napačna uporaba prava, ugotovljena v točki 78 zgoraj, zaradi katere je tristranski OPSP pri ugotovitvi obstoja ponovitve kršitve napačno upošteval prvo kazen, pripeljati do razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe.

83      Izpodbijano odločbo je torej treba razglasiti za nično, ne da bi bilo treba preučiti druge očitke in druge tožbene razloge, ki jih je navedla tožeča stranka, ter odločiti o dopustnosti dokumentov, ki sta jih stranki predložili na obravnavi in po njej (glej točke od 20 do 22 zgoraj).

 Stroški

84      V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Komisija ni uspela, se ji v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)

razsodilo:

1.      Odločba Evropske komisije z dne 21. avgusta 2019, s katero je bila IP naložena disciplinska kazen odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca brez odpovednega roka, se razglasi za nično.

2.      Komisiji se naloži plačilo stroškov.

da Silva Passos

Reine

Truchot

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 6. oktobra 2021.

Podpisi


*      Jezik postopka: francoščina.