Language of document :

Tožba, vložena 19. avgusta 2009 - RapidEye proti Komisiji

(Zadeva T-330/09)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: RapidEye AG (Brandenburg an der Havel, Nemčija) (zastopnik: T. Jestaedt, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

Odločba Komisije iz dopisa z dne 9. junija 2009 z oznako spisa "Državna pomoč CP 183/2009 - Nemčija, RapidEye AG (naknadni nadzor MSR 1998 - N 416/2002)" naj se razglasi za nično v delu, v katerem Komisija državno pomoč z intenzivnostjo 35 % bruto ekvivalenta dotacije in v znesku 44.199.321,36 EUR šteje za nedopustno ter za pomoč, ki presega intenzivnost 30,22 % oziroma najvišji dovoljeni znesek pomoči 37.316.000 EUR, zahteva novo priglasitev;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z Odločbo C(2002) 3570 z dne 2. oktobra 2002 dokončno odobrila državno pomoč družbi RapidEye AG (državna pomoč št. N 416/2002 - Nemčija (Brandenburg), državna pomoč za družbo RapidEye AG) v skladu z večsektorskim okvirom za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom2, s katero naj bi bila določena najvišja dovoljena intenzivnost in znesek pomoči (v nadaljevanju: Odločba Komisije z dne 2. oktobra 2002).

V tem postopku se tožeča stranka sklicuje na dopis Komisije D(2009) 569 z dne 9. junija 2009 o državni pomoči CP 183/2009 - Nemčija, RapidEye AG (naknadni nadzor MSR 1998 - N 416/2002). V tem dopisu so bili nemški organi zlasti pozvani, naj upoštevajo intenzivnost in znesek pomoči, odobrene z Odločbo Komisije z dne 2. oktobra 2002, in potrdijo, da je bilo zahtevano vračilo vseh izplačanih zneskov, ki so te najvišje vrednosti presegli.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Najprej tožeča stranka očita kršitev členov 87 ES in 88 ES ter člena 2(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, saj se je po njenem mnenju odločba Komisije z dne 2. oktobra 2002 nanašala na pomoč z najvišjo dovoljeno intenzivnostjo 35 %.

Dalje tožeča stranka navaja, da je tožena stranka zlorabila svoje pooblastilo, s tem da v nasprotju s svojo odločbo z dne 2. oktobra 2002 pomoči z intenzivnostjo do 35 % ni hotela odobriti brez nove priglasitve.

Tretjič, tožeča stranka navaja kršitev načela varstva legitimnega pričakovanja, saj je tožeča stranka izvedla naložbo, ki jo je pomoč spodbujala, v pričakovanju, da ji bo dodeljena pomoč z intenzivnostjo do 35 %.

Podredno tožeča stranka navaja kršitev člena 88(3) ES. V zvezi s tem trdi, da čeprav bi bilo treba Odločbo Komisije z dne 2. oktobra 2002 razlagati tako, da dopušča le intenzivnost pomoči 30,22 %, gre pri zvišanju intenzivnosti na 35 % le za nepomembno spremembo pomoči, ki ne potrebuje nove priglasitve.

Nazadnje tožeča stranka podredno navaja kršitev člena 3 Uredbe (ES) št. 800/2008. Glede tega Komisiji očita, da je pri zvišanju pomoči na 35 % intenzivnosti vztrajala pri novi priglasitvi, ne da bi preverila, ali je pomoč na podlagi člena 3 Uredbe št. 800/2008 izvzeta.

____________

1 - UL 1998, C 107, str. 7.

2 - Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

3 - Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, str. 3).