(Zadeva C‑149/15)

Sabrina Wathelet

proti

Garage Bietheres & Fils SPRL

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègu, Belgija))

„Predhodno odločanje – Direktiva 1999/44/ES – Prodaja potrošniškega blaga in povezane garancije – Področje uporabe – Pojem ‚prodajalec‘ – Posrednik – Izjemne okoliščine“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. novembra 2016

1.        Pravo Evropske unije – Razlaga – Načela – Avtonomna in enotna razlaga

2.        Varstvo potrošnikov – Prodaja potrošniškega blaga in povezane garancije – Direktiva 1999/44 – Področje uporabe – Prodajalec – Pojem – Poklicni prodajalec, ki deluje kot posrednik za račun nepoklicnega prodajalca, ne da bi o tem ustrezno obvestil potrošnika kupca – Vključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/44, člen 1(2)(c))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 28.)

2.      Pojem „prodajalec“ v smislu člena 1(2)(c) Direktive 1999/44 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij je treba razlagati tako, da vključuje tudi poklicnega prodajalca, ki deluje kot posrednik na račun fizične osebe in ki ni ustrezno obvestil potrošnika/kupca o tem, da je lastnik prodajanega blaga fizična oseba, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve. Navedena razlaga ni odvisna od tega, ali je posrednik za svoje posredovanje plačan.

Člen 1(2)(c) Direktive 1999/44 namreč omejuje krog oseb, proti katerim lahko potrošnik uveljavlja svoje pravice na podlagi te direktive. Zato mora potrošnik nujno poznati identiteto prodajalca in zlasti, ali gre za fizično osebo ali poklicnega prodajalca, zato da je lahko deležen varstva, ki ga ima na podlagi navedene direktive.

Tako je treba v okoliščinah, v katerih je potrošnik lahko hitro zaveden, ob upoštevanju pogojev izvedbe prodaje temu zagotoviti visoko raven varstva. Zato je treba omogočiti, da se posredniku, ki ob stiku s potrošnikom tega lahko zavede, da je lastnik blaga, ki se prodaja, naloži odgovornost prodajalca v skladu z Direktivo 1999/44.

Dalje, nacionalno sodišče mora preveriti, ali se poklicnega prodajalca lahko šteje za prodajalca v smislu člena 1(2)(c) Direktive 1999/44, kadar ta ni ustrezno obvestil potrošnika, da ni lastnik zadevnega blaga. V zvezi s tem so lahko upoštevni zlasti stopnja sodelovanja in obseg prizadevanj posrednika pri prodaji, okoliščine v katerih je bilo blago predstavljeno potrošniku, in ravnanje tega potrošnika, da se ugotovi, ali bi lahko razumel, da je posrednik deloval na račun fizične osebe.

(Glej točke 37, 41, 44, 45 in izrek.)