Language of document : ECLI:EU:F:2010:155

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 1. decembra 2010

Zadeva F‑89/09

Spyridon Gagalis

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Socialna varnost – Poškodba pri delu – Trajna delna invalidnost – Odločba o upoštevanju stroškov zdraviliškega zdravljenja v višini 75 % – Povračilo stroškov bolnišničnega zdravljenja na podlagi člena 72 Kadrovskih predpisov in dopolnilno povračilo na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov – Izključitev kritja stroškov nastanitve – Zavrnitev dopolnilnega povračila – Razlaga člena 73(3) Kadrovskih predpisov in člena 9 skupnih pravil o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero S. Gagalis predlaga, po eni strani, naj se za nični razglasita odločba generalnega direktorja Generalnega direktorata za kadrovske zadeve in administracijo, ki je deloval kot organ Sveta, pristojen za imenovanja, sprejeta 9. decembra 2008, s katero je bilo zavrnjeno povračilo stroškov nastanitve, povezanih z zdraviliškim zdravljenjem, v višini 75 % na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov, in odločba z dne 15. julija 2009, s katero je bila delno zavrnjena njegova pritožba, ter, po drugi strani, naj se Svetu naloži plačilo dodatnega zneska 1551,38 EUR, povečanega za zamudne obresti.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi vse stroške.


Povzetek

1.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – Povračilo stroškov

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 72 in 73(3); Pravila o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, člen 9)

2.      Uradniki – Odločba, ki posega v položaj – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25, drugi odstavek)

1.      Kar zadeva povračilo stroškov bolnišničnega zdravljenja, povezanega z nezgodo, in zlasti zahtevo za prevzem stroškov zdraviliškega zdravljenja, skupaj s stroški nastanitve, je iz besedila člena 73(3), drugi pododstavek, Kadrovskih predpisov in člena 9 Pravil o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni razviden obstoj povezave med tema določbama in členom 72 Kadrovskih predpisov. Čeprav člen 73(3), drugi pododstavek, Kadrovskih predpisov določa, da se povračilo stroškov, ki nastanejo zaradi nezgode, „izplača le, če znesek, ki je bil plačan uradniku na podlagi člena 72 [Kadrovskih predpisov], ne pokriva celotnih stroškov“, namreč člen 9(1), tretji pododstavek, navedenih pravil določa, da se stroški, ki nastanejo zaradi nesreče, povrnejo „potem, ko sistem zdravstvenega zavarovanja iz člena 72 Kadrovskih predpisov prevzame delež, ki ga mora pokriti ta sistem pod v tem členu določenimi pogoji“.

Zato je treba člen 73(3) Kadrovskih predpisov in člen 9(1), tretji pododstavek, Pravil o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni razlagati tako, da določata le dopolnilno povračilo stroškov, nastalih zaradi storitev, ki jih pokriva člen 72 Kadrovskih predpisov, po povračilu dela stroškov, ki jih krije sistem zdravstvenega zavarovanja. Sistem nezgodnega zavarovanja to dopolnjuje in torej ne predvideva nobenega povračila stroškov, nastalih zaradi storitev, ki jih ne pokriva sistem zdravstvenega zavarovanja, zaradi česar sistem zdravstvenega zavarovanja ni prevzel nobenih stroškov.

(Glej točki 41 in 42.)

2.      V skladu s členom 25, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov morajo biti v vsaki odločbi, sprejeti na podlagi Kadrovskih predpisov, ki posega v položaj posameznika, navedeni utemeljeni razlogi. Namen obveznosti obrazložitve odločbe, ki posega v položaj, je, po eni strani, zadevni osebi dati potrebne podatke za ugotovitev, ali je odločba utemeljena ali ne, in, po drugi strani, omogočiti sodni nadzor nad to odločbo. Namen take obveznosti je predvsem omogočiti zadevni osebi, da se seznani z razlogi za odločbo, sprejeto glede nje, da lahko po potrebi uveljavlja pravna sredstva, potrebna za zaščito svojih pravic in interesov.

Začetna nezadostna obrazložitev se lahko omili z dodatnimi pojasnili, ki jih navede uprava, celo med samim postopkom, če je zadevna oseba pred vložitvijo tožbe že imela na voljo elemente, ki so bili začetek obrazložitve. Poleg tega je odločba zadostno obrazložena, če je bil akt, ki je predmet tožbe, sprejet v okoliščinah, ki jih zadevni uradnik pozna in mu omogočajo razumevanje obsega ukrepa, sprejetega v zvezi z njim.

(Glej točki 65 in 67.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 27. marec 2003, Martínez Páramo in drugi proti Komisiji, T‑33/00, RecFP, str. I‑A‑105 in II‑541, točka 43 in navedena sodna praksa; 25. marec 2004, Petrich proti Komisiji, T‑145/02, RecFP, str. I‑A‑101 in II‑447, točka 54 in navedena sodna praksa; 15. september 2005, Casini proti Komisiji, T‑132/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑253 in II‑1169, točka 36 in navedena sodna praksa.