Zadeva T‑79/14
Secop GmbH
proti
Evropski komisiji
„Državne pomoči – Reševanje podjetij v težavah – Pomoč v obliki garancije države – Sklep o združljivosti pomoči z notranjim trgom – Neobstoj začetka formalnega postopka preiskave – Resne težave – Postopkovne pravice zainteresiranih strank“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 1. marca 2016
1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Faza predhodne preučitve in kontradiktorna faza – Združljivost pomoči z notranjim trgom – Težave pri presoji – Obveznost Komisije, da uvede kontradiktorni postopek – Resne težave – Pojem
(člen 108(2) in (3) PDEU)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Diskrecijska pravica Komisije – Možnost sprejetja smernic – Sodni nadzor – Meje
(člen 107(3) PDEU)
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za reševanje podjetij v težavah – Smernice za državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah – Cilji
(člen 107(3)(c) PDEU; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02, točka 12)
4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za reševanje podjetij v težavah – Omejeni učinki na notranjem trgu – Nujnost – Preizkus Komisije po poenostavljenem postopku
(člen 107(3)(c) PDEU; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02, točka 23)
5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrtovanje pomoči – Pregled Komisije – Pravica konkurentov prejemnika pomoči, da se jih vključi v postopek v fazi predhodne preučitve– Neobstoj – Obstoj take pravice na področju koncentracij podjetij – Sklep Komisije, s katerim je ugotovljena združljivost pomoči z notranjim trgom brez uvedbe formalnega postopka preiskave in brez zaslišanja konkurenta, ki je poleg tega vključen v koncentracijo, ki se nanaša na prejemnika pomoči – Dopustnost – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj
(člen 108(3) PDEU; Uredba Sveta št. 139/2004, člen 18(1); Uredba Komisije št. 802/2004, člen 11(b))
6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preučitev pritožb – Obveznosti Komisije – Faza predhodne preučitve – Obveznost preiskave s strani Komisije – Obseg
(člena 107(1) PDEU in 108(3) PDEU)
7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrtovanje pomoči – Sporočanje informacij Komisiji – Odločitev Komisije, da ne bo ugovarjala – Informacije, ki jih je Komisije zbrala na podlagi uredbe o koncentracijah – Uporaba za dokaz – Obseg – Upoštevanje za utemeljitev uvedbe postopka na drugi pravni podlagi
(Uredba Sveta št. 139/2004, člen 17(1))
8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Združljivost pomoči z notranjim trgom – Diskrecijska pravica – Obstoj vzporednega postopka koncentracije podjetij – Obveznost koherence med. določbami Pogodbe o državnih pomočeh in drugimi določbami Pogodbe
(člena 107 PDEU in 108 PDEU)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 22 do 27.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 29.)
3. V skladu s točko 12 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah na novo ustanovljeno podjetje ni upravičeno do pomoči za reševanje in prestrukturiranje, tudi če je njegov začetni finančni položaj negotov. To zlasti velja v primeru, ko po likvidaciji prej obstoječega podjetja ali po prevzemu zgolj njegovih sredstev nastane novo podjetje. Namen te točke je preprečiti, da bi se ustanavljala podjetja, ki niso sposobna preživeti, ali deficitarne dejavnosti, ki bi bili od ustanovitve odvisni od javne pomoči.
Tako se pojasnilo iz drugega stavka navedene točke nanaša zlasti na primere prenosa sredstev iz ene obstoječe pravne osebe na drugo pravno osebo, novoustanovljeno ali obstoječo. Torej se gospodarska enota, v katero so bila pridobljena sredstva na novo vključena, glede na okoliščine lahko opredeli za novo podjetje. Kar zadeva pravno osebo, ki je prenesla sredstva, pa je bil cilj take transakcije lahko prav njeno reševanje. V primeru prenosa sredstev namreč subjekt, v okvir katerega spadajo gospodarske dejavnosti, ki jih ohrani družba prenosnica, ni tisti, ki se lahko opredeli za novoustanovljeno podjetje, temveč je to subjekt, v okvir katerega spadajo gospodarske dejavnosti družbe prevzemnice, v katero so bila prenesena sredstva vključena. Poleg tega je normalno in razumno, da podjetje v težavah prenese nekatera sredstva in osredotoči svojo dejavnost na svojo osrednjo dejavnost, bodisi geografsko ali sektorsko, da bi izboljšalo svoje možnosti gospodarskega okrevanja.
(Glej točke 31, 32 in 36)
4. Pomoči za reševanje podjetij v težavah imajo – tako zaradi omejitve mogočih ukrepov, in sicer garancij za posojila ali posojil, kot tudi zaradi svoje začasnosti in reverzibilnosti, in sicer prenehanje garancije in vračilo posojila čez največ šest mesecev, razen v primeru, kadar se v tem roku predloži načrt za prestrukturiranje ali likvidacijo ter omejitve zgolj na ukrepe, ki so potrebni za začasno preživetje zadevnega podjetja – zelo omejene učinke na notranji trg. Ti omejeni učinki in nujnost pomoči za reševanje utemeljujejo, da jih Komisija običajno preuči v poenostavljenem postopku v skladu s točko 30 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah in da si prizadeva sprejeti odločitev v enomesečnem roku, kadar pomoči izpolnjujejo nekatera merila. Upoštevanje kumulativnega učinka vseh domnevno nezakonitih prejšnjih pomoči pa bi onemogočilo spoštovanje tega roka ter torej ne bi bilo združljivo z nujnostjo te preučitve in omejenimi vplivi teh pomoči na konkurenco.
Poleg tega bi upoštevanje prejšnjih pomoči, ki niso pomoči, opredeljene v točki 23 Smernic – ki so že bile predmet negativnega sklepa Komisije – Komisijo obvezovalo, da hkrati preuči navedene prejšnje pomoči, opredelitev katerih za pomoči in za nezakonite pomoči bi lahko bila med njo in zadevno državo članico sporna in ki bi morale biti, če bi bilo to potrebno, predmet ločenega postopka in ločenega sklepa. To bi lahko na koncu privedlo bodisi do zavrnitve pomoči za reševanje na podlagi površinske preučitve prejšnjih pomoči, za katere bi se lahko naknadno izkazalo, da so zakonite ali da ne pomenijo pomoči, bodisi do nepotrebnega odloga sprejetja sklepa o pomoči za reševanje. Zato je tudi tak način postopanja nezdružljiv z zahtevami, ki izhajajo iz načela pravne varnosti.
(Glej točki 52 in 53.)
5. Na področju državnih pomoči osebe, v interese katerih morebiti posega dodelitev pomoči, zlasti konkurenčna podjetja, nimajo nobene pravice, da se jih vključi v postopek v fazi predhodne preučitve. Po drugi strani pa imajo na področju koncentracij druge udeležene stranke v smislu člena 11(b) Uredbe št. 802/2004 o izvajanju Uredbe št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij pravico, da podajo svoje stališče v vseh fazah postopka, vključno s prehodno fazo.
V primeru prodaje vseh sredstev hčerinske družbe je treba šteti, da je njena matična družba prodajalec teh sredstev in ima torej status stranke predvidene koncentracije. Drugače kot konkurenti pa imajo udeležene stranke v skladu s členom 18(1), in fine, Uredbe št. 139/2004 pravico, da v vsaki fazi postopka, vključno s predhodno fazo, predstavijo svoja stališča. Zato ni mogoče enačiti položaja zainteresirane stranke v okviru predhodne faze preučitve na področju državnih pomoči in druge udeležene stranke v smislu člena 11(b) Uredbe št. 802/2004 v okviru postopka nadzora nad koncentracijami. Zato to, da Komisija pred sprejetjem sklepa, v katerem je bila ugotovljena združljivost državne pomoči z notranjim trgom, podjetju, ki je prevzemnik teh sredstev in ki je hkrati konkurent te matične družbe, ki je prejemnica pomoči, ni dala priložnosti izraziti svojega stališča, ne pomeni kršitve načela enakega obravnavanja.
(Glej točke 63, 64 in 67.)
6. Komisija v postopku predhodne preučitve lahko načeloma upošteva le elemente, ki jih je predložila država članica in ji ni treba na lastno pobudo preiskovati vseh okoliščin, kadar ji informacije, ki jih je predložila država članica priglasiteljica, omogočajo, da se po prvi preučitvi prepriča, da zadevni ukrep bodisi ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) PDEU bodisi je, če se opredeli za pomoč, združljiv z notranjim trgom.
(Glej točko 76.)
7. Čeprav informacije, pridobljene na podlagi Uredbe št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij, ne morejo biti neposredno uporabljene kot dokazi v postopku, ki ni urejen s to uredbo, pa vseeno pomenijo indice, ki se lahko, če je potrebno, upoštevajo pri utemeljitvi začetka postopka na drugi pravni podlagi.
V zvezi s tem ima Komisija najmanj pravico, da v postopku o državnih pomočeh zahteva predložitev informacij ali dokumentov, za katere je izvedela v postopku o koncentraciji, če bi bile te informacije ali dokumenti upoštevni za preučitev zadevne pomoči.
(Glej točki 82 in 83.)
8. Komisija se mora načeloma izogibati neskladnostim, do katerih bi lahko prišlo pri izvajanju različnih določb prava Unije. Ta obveznost Komisije, da upošteva koherentnost med določbami Pogodbe v zvezi z državnimi pomočmi in drugimi določbami Pogodbe, obstaja predvsem, kadar je cilj teh drugih določb prav tako neizkrivljena konkurenca na notranjem trgu. Zato Komisija pri sprejemanju sklepa o združljivosti pomoči z notranjim trgom ne sme prezreti tveganja posega v konkurenco na notranjem trgu s strani posameznih gospodarskih subjektov.
Zato Komisija pri sprejemanju sklepa o združljivosti državne pomoči ne sme prezreti posledic koncentracije, ki jo presoja v drugem postopku, če so pogoji te koncentracije taki, da lahko vplivajo na presojo vpliva na konkurenco, ki bi ga lahko imela zadevna pomoč.
(Glej točki 85 in 86)