Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kúria (Madžarska) 17. oktobra 2023 – ZH in KN/AxFina Hungary Zrt.
(Zadeva C-630/23, AxFina Hungary)
Jezik postopka: madžarščina
Predložitveno sodišče
Kúria
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnika v postopku s kasacijsko pritožbo: ZH, KN
Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: AxFina Hungary Zrt.
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Ali je treba izraz „nadaljnji obstoj [pogodbe je] mogoč brez nepoštenih pogojev“ iz člena 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju: Direktiva 93/13)1 razlagati tako, da lahko potrošniška pogodba v tuji valuti še naprej obstaja brez pogodbenega pogoja, ki je del glavnega predmeta pogodbe in ki valutno tveganje neomejeno nalaga potrošniku, ob upoštevanju, da je mehanizem pretvorbe valut urejen s kogentnimi določbami prava države članice?
Ali je s členi 1(2), 6(1) in 7(1) Direktive 93/13 združljiva sodna praksa države članice (ki temelji na razlagi prava države članice, opravljeni ob upoštevanju te direktive, in ki je v skladu z razlagalnimi načeli Sodišča Evropske unije), v skladu s katero se ob upoštevanju načela prepovedi neupravičene obogatitve:
(a) odredi vračilo zneskov, ki jih je posojilodajalec prejel na podlagi pogoja, ki je bil razglašen za nepoštenega, potrošniku (ali poravnava v korist potrošnika), vendar se ta odredba ne izda v okviru vrnitve v prejšnje stanje, ker posebna določba nacionalnega prava izključuje to možno pravno posledico neveljavnosti, niti se pravila o neupravičeni obogatitvi ne uporabijo samostojno, ker nacionalno pravo ne predvideva te pravne posledice neveljavnosti pogodbe, temveč je potrošnik razbremenjen posledic, ki so zanj posebej škodljive, hkrati pa je vzpostavljeno pogodbeno ravnovesje med pogodbenima strankama z uporabo glavne pravne posledice, ki jo pravo države članice predvideva za neveljavnost, in sicer konvalidacije pogodbe, na tak način, da potrošnik v zvezi z nepoštenimi pogoji nima nobenih obveznosti, drugi elementi pogodbe (ki niso nepošteni, vključno s pogodbenimi obrestmi in drugimi stroški) pa so za stranki še naprej zavezujoči pod enakimi pogoji?
(b) v primeru, da konvalidacija ni mogoča, določijo pravne posledice neveljavnosti tako, da se zaradi potrditve obračunov razglasi, da ima pogodba pravni učinek do izdaje sodbe, in se potrditev obračunov med strankama opravi ob uporabi načela prepovedi neupravičene obogatitve?
2. Ali je mogoče, da se pri ugotavljanju pravnih posledic pogodbe, ki je neveljavna iz zgoraj navedenega razloga, ne uporabi zakonska določba države članice, ki je začela veljati pozneje in s katero je bila od takrat naprej uvedena obvezna pretvorba v madžarske forinte, ker ta določba zaradi določitve menjalnega tečaja določen del valutnega tveganja nalaga potrošniku, ki bi moral biti zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja tega tveganja v celoti razbremenjen?
3. Če pravnih posledic neveljavnosti v skladu s pravom Unije ni mogoče določiti niti s konvalidacijo niti z razglasitvijo ustvarjanja pravnih učinkov, katere so pravne posledice – in na kateri pravni podlagi –, ki jih je vseeno treba ugotoviti contra legem, neodvisno od zakonodaje države članice o pravnih posledicah in zgolj na podlagi prava Unije, ob upoštevanju, da Direktiva 93/13 ne ureja pravnih posledic neveljavnosti?
____________
1 UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.