SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 13. julija 2011*(1)

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg montaže in vzdrževanja dvigal in tekočih stopnic – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Manipulacije pri razpisih – Razdelitev trgov – Določanje cen“

V zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07,

ThyssenKrupp Liften Ascenseurs NV s sedežem v Bruslju (Belgija), ki sta jo sprva zastopala V. Turner in D. Mes, nato O. W. Brouwer in J. Blockx, odvetniki,

tožeča stranka v zadevi T‑144/07,

ThyssenKrupp Aufzüge GmbH s sedežem v kraju Neuhausen auf den Fildern (Nemčija),

ThyssenKrupp Fahrtreppen GmbH s sedežem v Hamburgu (Nemčija),

ki sta ju sprva zastopala U. Itzen in K. Blau-Hansen, nato U. Itzen, K. Blau-Hansen in S. Thomas ter nazadnje K. Blau-Hansen in S. Thomas, odvetniki,

tožeči stranki v zadevi T‑147/07,

ThyssenKrupp Ascenseurs Luxembourg Sàrl s sedežem v Howaldu (Luksemburg), ki jo zastopajo K. Beckmann, S. Dethof in U. Itzen, odvetniki,

tožeča stranka v zadevi T‑148/07,

ThyssenKrupp Elevator AG s sedežem v Düsseldorfu (Nemčija), ki jo zastopata T. Klose in J. Ziebarth, odvetnika,

tožeča stranka v zadevi T‑149/07,

ThyssenKrupp AG s sedežem v Duisburgu (Nemčija), ki sta jo sprva zastopala M. Klusmann in S. Thomas, odvetnika, nato M. Klusmann,

tožeča stranka v zadevi T‑150/07,

ThyssenKrupp Liften BV s sedežem v kraju Krimpen aan den IJssel (Nizozemska), ki jo zastopata O. W. Brouwer in A. Stoffer, odvetnika,

tožeča stranka v zadevi T‑154/07,

proti

Evropski komisiji, ki jo v zadevah T‑144/07 in T‑154/07 zastopata A. Bouquet in R. Sauer, zastopnika, skupaj s F. Wijckmansom in F. Tuytschaeverjem, odvetnikoma, v zadevah T‑147/07 in T‑148/07 sta jo sprva zastopala R. Sauer in O. Weber, nato R. Sauer in K. Mojzesowicz, zastopnika, v zadevah T‑149/07 in T‑150/07 pa jo zastopata R. Sauer in K. Mojzesowicz, zastopnika,

tožena stranka,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2007) 512 final z dne 21. februarja 2007 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] (zadeva COMP/E-1/38.823 – Dvigala in tekoče stopnice) ali, podredno, predloga za znižanje glob, ki so bile naložene tožečim strankam,

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi M. E. Martins Ribeiro (poročevalka), predsednica, N. Wahl in A. Dittrich, sodnika,

sodna tajnica: K. Andová, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnav z dne 3., 7. in 10. septembra 2009

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predmet teh zadev so predlogi za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2007) 512 final z dne 21. februarja 2007 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] (zadeva COMP/E-1/38.823 – Dvigala in tekoče stopnice) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), katere povzetek je objavljen v Uradnem listu Evropske unije z dne 26. marca 2008 (UL C 75, str. 19), ali, podredno, za znižanje zneska glob, ki so bile naložene tožečim strankam.

2        Komisija Evropskih skupnosti je v izpodbijani odločbi menila, da so spodaj navedene družbe kršile člen 81 ES:

–        Kone Belgium SA (v nadaljevanju: Kone Belgija), Kone GmbH (v nadaljevanju: Kone Nemčija), Kone Luxembourg Sàrl (v nadaljevanju: Kone Luksemburg), Kone BV Liften en Roltrappen (v nadaljevanju: Kone Nizozemska) in Kone Oyj (v nadaljevanju: KC) (v nadaljevanju za vse skupaj ali vsako posebej: Kone);

–        Otis SA (v nadaljevanju: Otis Belgija), Otis GmbH & Co. OHG (v nadaljevanju: Otis Nemčija), General Technic-Otis Sàrl (v nadaljevanju: GTO), General Technic Sàrl (v nadaljevanju: GT), Otis BV (v nadaljevanju: Otis Nizozemska), Otis Elevator Company (v nadaljevanju: OEC) in United Technologies Corporation (v nadaljevanju: UTC) (v nadaljevanju za vse skupaj ali vsako posebej: Otis);

–        Schindler SA (v nadaljevanju: Schindler Belgija), Schindler Deutschland Holding GmbH (v nadaljevanju: Schindler Nemčija), Schindler Sàrl (v nadaljevanju: Schindler Luksemburg), Schindler Liften BV (v nadaljevanju: Schindler Nizozemska) in Schindler Holding Ltd (v nadaljevanju: Schindler Holding) (v nadaljevanju za vse skupaj ali vsako posebej: Schindler);

–        ThyssenKrupp Liften Ascenseurs NV (v nadaljevanju: TKLA), ThyssenKrupp Aufzüge GmbH (v nadaljevanju: TKA), ThyssenKrupp Fahrtreppen GmbH (v nadaljevanju: TKF), ThyssenKrupp Elevator AG (v nadaljevanju: TKE), ThyssenKrupp AG (v nadaljevanju: TKAG), ThyssenKrupp Ascenseurs Luxembourg Sàrl (v nadaljevanju: TKAL) in ThyssenKrupp Liften BV (v nadaljevanju: TKL) (v nadaljevanju za vse skupaj ali vsako posebej: ThyssenKrupp) ter

–        Mitsubishi Elevator Europe BV (v nadaljevanju: MEE).

3        Tožeče stranke, TKLA, TKA, TKF, TKAL, TKE, TKAG in TKL, pripadajo skupini družb ThyssenKrupp, ki je dejavna na področju dvigal, jekla, avtomobilske industrije, tehnologij in storitev. Matična družba skupine je družba TKAG, ki kotira na borzi. Družba TKE je hčerinska družba v stoodstotni lasti družbe TKAG in je kot vmesna holdinška družba glavno podjetje skupine na področju dvigal (točke od 33 do 37 obrazložitve izpodbijane odločbe).

4        Družba ThyssenKrupp opravlja dejavnosti na področju tekočih stopnic in dvigal prek nacionalnih hčerinskih družb. To so zlasti TKLA v Belgiji, TKA in TKF v Nemčiji, TKAL v Luksemburgu in TKL na Nizozemskem (točke od 33 do 37 obrazložitve izpodbijane odločbe). V nasprotju z družbo TKL, ki ni hčerinska družba TKE, so druge zgoraj navedene hčerinske družbe neposredne ali posredne hčerinske družbe v stoodstotni lasti družb TKE in TKAG.

 Upravni postopek

1.     Preiskava Komisije

5        Komisija je poleti leta 2003 prejela informacije o morebitnem obstoju kartela štirih glavnih evropskih proizvajalcev dvigal in tekočih stopnic, ki poslujejo v Uniji, in sicer družb Kone, Otis, Schindler in ThyssenKrupp (točki 3 in 91 obrazložitve izpodbijane odločbe).

 Belgija

6        Komisija je 28. januarja 2004 in marca 2004 začela preiskave na podlagi člena 14(2) in (3) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prva uredba o izvajanju členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 3), zlasti v prostorih hčerinskih družb družb Kone, Otis, Schindler in ThyssenKrupp v Belgiji (točke 92, 93, 95 in 97 obrazložitve izpodbijane odločbe).

7        Družbe Kone, Otis, ThyssenKrupp in Schindler so druga za drugo vložile vloge na podlagi Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 155, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002). Zadevna podjetja so vloge dopolnila (točke 94, 96, 98 in 103 obrazložitve izpodbijane odločbe).

8        Družbi Kone je bila 29. junija 2004 odobrena pogojna imuniteta na podlagi odstavka 8(b) tega obvestila (točka 99 obrazložitve izpodbijane odločbe).

9        Komisija je med septembrom in decembrom 2004 na podlagi člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) poslala še zahteve po informacijah podjetjem, ki so sodelovala pri kršitvi v Belgiji, več strankam v tej državi članici in belgijskemu združenju Agoria (točki 101 in 102 obrazložitve izpodbijane odločbe).

 Nemčija

10      Komisija je 28. januarja 2004 in marca 2004 na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17 začela preiskave zlasti v prostorih hčerinskih družb družb Otis in ThyssenKrupp v Nemčiji (točki 104 in 106 obrazložitve izpodbijane odločbe).

11      Družba Kone je vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ki jo je vložila 2. februarja 2004 v zvezi z Belgijo, 12. in 18. februarja 2004 dopolnila s podatki v zvezi z Nemčijo. Tudi družba Otis je med marcem 2004 in februarjem 2005 vlogo v zvezi z Belgijo dopolnila s podatki v zvezi z Nemčijo. Družba Schindler je 25. novembra 2004 na podlagi zadevnega obvestila vložila vlogo, ki je vsebovala informacije v zvezi z Nemčijo, ter jo dopolnila med decembrom 2004 in februarjem 2005. Nazadnje je decembra 2005 prav tako na podlagi tega obvestila vlogo v zvezi z Nemčijo pri Komisiji vložila še družba ThyssenKrupp (točke 105, 107, 112 in 114 obrazložitve izpodbijane odločbe).

12      Komisija je od septembra do novembra 2004 na podlagi člena 18 Uredbe št. 1/2003 poslala še zahteve po informacijah podjetjem, ki so sodelovala pri kršitvi v Nemčiji, več strankam v tej državi članici ter združenjem VDMA, VFA in VMA (točke 110, 111 in 113 obrazložitve izpodbijane odločbe).

 Luksemburg

13      Družba Kone je vlogo, ki jo je vložila 2. februarja 2004 v zvezi z Belgijo, 5. februarja 2004 dopolnila s podatki v zvezi z Luksemburgom. Družbi Otis in ThyssenKrupp sta v zvezi z Luksemburgom na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 podali ustno vlogo. Na podlagi istega obvestila je vlogo v zvezi z Luksemburgom vložila tudi družba Schindler (točke 115, 118, 119 in 124 obrazložitve izpodbijane odločbe).

14      Komisija je 9. marca 2004 na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17 začela preiskave zlasti v prostorih hčerinskih družb družb Schindler in ThyssenKrupp v Luksemburgu (točka 116 obrazložitve izpodbijane odločbe).

15      Družbi Kone je bila 29. junija 2004 na podlagi odstavka 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 odobrena pogojna imuniteta za del vloge v zvezi z Luksemburgom (točka 120 obrazložitve izpodbijane odločbe).

16      Komisija je septembra in oktobra 2004 na podlagi člena 18 Uredbe št. 1/2003 poslala še zahteve po informacijah podjetjem, ki so sodelovala pri kršitvi v Luksemburgu, več strankam v tej državi članici in luksemburškemu združenju vzdrževalcev dvigal (točki 122 in 123 obrazložitve izpodbijane odločbe).

 Nizozemska

17      Družba Otis je marca 2004 vložila vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi z Nizozemsko, ki jo je pozneje še dopolnila. Aprila 2004 je vlogo na podlagi tega obvestila vložila še družba ThyssenKrupp in jo v nadaljevanju prav tako večkrat dopolnila. Vlogo z dne 2. februarja 2004 v zvezi z Belgijo je 19. julija 2004 dopolnila še družba Kone, in sicer z informacijami v zvezi z Nizozemsko (točke 127, 129 in 130 obrazložitve izpodbijane odločbe).

18      Družbi Otis je bila 27. julija 2004 na podlagi odstavka 8(a) zadevnega obvestila odobrena pogojna imuniteta (točka 131 obrazložitve izpodbijane odločbe).

19      Komisija je 28. aprila 2004 na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17 začela preiskave zlasti v prostorih hčerinskih družb družb Kone, Schindler, ThyssenKrupp in MEE na Nizozemskem ter v prostorih združenja Boschduin (točka 128 obrazložitve izpodbijane odločbe).

20      Septembra 2004 je na podlagi člena 18 Uredbe št. 1/2003 poslala še zahteve po informacijah podjetjem, ki so sodelovala pri kršitvi na Nizozemskem, več strankam v tej državi članici ter združenjema VLR in Boschduin (točki 133 in 134 obrazložitve izpodbijane odločbe).

2.     Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah

21      Komisija je 7. oktobra 2005 sprejela obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga je naslovila zlasti na družbe, navedene v točki 2 zgoraj. Vse naslovnice zadevnega obvestila so v odgovor na očitke Komisije predložile pisne pripombe (točki 135 in 137 obrazložitve izpodbijane odločbe).

22      Zaslišanja ni bilo, saj nobena naslovnica obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah tega ni zahtevala (točka 138 obrazložitve izpodbijane odločbe).

3.     Izpodbijana odločba

23      Komisija je 21. februarja 2007 sprejela izpodbijano odločbo, v kateri je ugotovila, da so družbe, naslovnice te odločbe, sodelovale pri štirih enotnih, kompleksnih in trajajočih kršitvah člena 81(1) ES v štirih državah članicah, in sicer tako, da so si razdelile trge z dogovarjanjem ali usklajevanjem glede dodelitve razpisov in pogodb, povezanih s prodajo, montažo, vzdrževanjem ter posodabljanjem dvigal in tekočih stopnic (točka 2 obrazložitve izpodbijane odločbe).

24      Komisija je glede naslovnic izpodbijane odločbe menila, da so za kršitve člena 81 ES, ki so jih storile hčerinske družbe zadevnih podjetij v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, solidarno odgovorne tudi njihove matične družbe, ker so v času kršitve lahko odločilno vplivale na poslovno politiko hčerinskih družb in je mogoče domnevati, da so to možnost tudi izkoristile (točke 608, 615, 622, 627 in od 634 do 641 obrazložitve izpodbijane odločbe). Glede matičnih družb družbe MEE je bilo odločeno, da niso solidarno odgovorne za ravnanje svoje hčerinske družbe, ker ni bilo mogoče dokazati, da so odločilno vplivale na njeno ravnanje (točka 643 obrazložitve izpodbijane odločbe).

25      Komisija je pri določanju zneskov glob v izpodbijani odločbi uporabila metodo iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 171, v nadaljevanju: smernice iz leta 1998). Preučila je še, ali in koliko zadevna podjetja izpolnjujejo zahteve, določene v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002.

26      Komisija je zadevne kršitve na podlagi njihove narave in dejstva, da je vsaka od njih zajemala celotno ozemlje posamezne države članice (Belgije, Nemčije, Luksemburga oziroma Nizozemske), opredelila kot „zelo resne“, čeprav njihovega dejanskega vpliva ni bilo mogoče izmeriti (točka 671 obrazložitve izpodbijane odločbe).

27      Komisija je zadevna podjetja v posameznih državah članicah – da bi upoštevala njihovo dejansko gospodarsko zmožnost, da povzročijo večjo škodo konkurenci – razdelila v več kategorij, in sicer glede na promet, ki so ga imela na trgu dvigal in/ali tekočih stopnic, vključno s storitvami vzdrževanja in posodabljanja, če je bilo to primerno (točki 672 in 673 obrazložitve izpodbijane odločbe).

28      Kar zadeva kartel v Belgiji, sta bili družbi Kone in Schindler uvrščeni v prvo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 40.000.000 EUR, določenim glede na težo kršitve. Družba Otis je bila uvrščena v drugo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 27.000.000 EUR. Družba ThyssenKrupp je bila uvrščena v tretjo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 16.500.000 EUR (točki 674 in 675 obrazložitve izpodbijane odločbe). Izhodiščni znesek globe, določen za družbo Otis, je bil pomnožen z 1,7 in izhodiščni znesek globe za družbo ThyssenKrupp z 2, da so se upoštevali njuna velikost in njuni celotni viri; tako sta bila izhodiščna zneska njunih glob 45.900.000 EUR oziroma 33.000.000 EUR (točki 690 in 691 obrazložitve izpodbijane odločbe). Ker je kršitev trajala sedem let in osem mesecev (od 9. maja 1996 do 29. januarja 2004), je Komisija zadevnim podjetjem izhodiščne zneske glob povišala za 75 %. Tako je bil osnovni znesek globe družbe Kone povišan na 70.000.000 EUR, družbe Otis na 80.325.000 EUR, družbe Schindler na 70.000.000 EUR in družbe ThyssenKrupp na 57.750.000 EUR (točki 692 in 696 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je menila, da je družba ThyssenKrupp ponovila kršitev, zato je na podlagi te obteževalne okoliščine znesek njene globe povišala za 50 % (točke 697, 698 in od 708 do 710 obrazložitve izpodbijane odločbe). Zadevnim podjetjem ni bila priznana nobena olajševalna okoliščina (točke 733, 734, 749, 750 in od 753 do 755 obrazložitve izpodbijane odločbe). Družbi Kone je bila na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 priznana popolna imuniteta pred globami. Družbi Otis je bilo po eni strani priznano 40-odstotno znižanje zneska globe v razredu, določenem v odstavku 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, zadevnega obvestila, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje zneska globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbi ThyssenKrupp je bilo po eni strani priznano 20-odstotno znižanje zneska globe v razredu, določenem v odstavku 23(b), prvi pododstavek, druga alinea, zadevnega obvestila, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje zneska globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbi Schindler je bilo priznano enoodstotno znižanje zneska globe, ker ni izpodbijala dejstev (točke od 760 do 777 obrazložitve izpodbijane odločbe).

29      Kar zadeva kartel v Nemčiji, so bile družbe Kone, Otis in ThyssenKrupp uvrščene v prvo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 70.000.000 EUR. Družba Schindler je bila uvrščena v drugo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 17.000.000 EUR (točke od 676 do 679 obrazložitve izpodbijane odločbe). Izhodiščni znesek globe, določen za družbo Otis, je bil pomnožen z 1,7 in izhodiščni znesek globe za družbo ThyssenKrupp z 2, da so se upoštevali njuna velikost in njuni celotni viri; tako sta bila izhodiščna zneska njunih glob 119.000.000 EUR oziroma 140.000.000 EUR (točki 690 in 691 obrazložitve izpodbijane odločbe). Ker je kršitev, ki so jo storile družbe Kone, Otis in ThyssenKrupp, trajala osem let in štiri mesece (od 1. avgusta 1995 do 5. decembra 2003), je Komisija zadevnim podjetjem izhodiščni znesek glob povišala za 80 %. Ker je kršitev, ki jo je storila družba Schindler, trajala pet let in štiri mesece (od 1. avgusta 1995 do 6. decembra 2000), je Komisija zadevnemu podjetju izhodiščni znesek globe povišala za 50 %. Tako je bil osnovni znesek globe družbe Kone povišan na 126.000.000 EUR, družbe Otis na 214.200.000 EUR, družbe Schindler na 25.500.000 EUR in družbe ThyssenKrupp na 252.000.000 EUR (točki 693 in 696 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je menila, da je družba ThyssenKrupp ponovila kršitev, zato je na podlagi te obteževalne okoliščine znesek njene globe povišala za 50 % (točke od 697 do 707 obrazložitve izpodbijane odločbe). Zadevnim podjetjem ni bila priznana nobena olajševalna okoliščina (točke od 727 do 729, 735, 736, od 742 do 744, 749, 750 in od 753 do 755 obrazložitve izpodbijane odločbe). Družbi Kone je bilo po eni strani priznano največje, 50-odstotno znižanje zneska globe iz odstavka 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje zneska globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbi Otis je bilo po eni strani priznano 25-odstotno znižanje zneska globe v razredu, določenem v odstavku 23(b), prvi pododstavek, druga alinea, zadevnega obvestila, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje zneska globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbi Schindler je bilo po eni strani priznano 15-odstotno znižanje zneska globe v razredu, določenem v odstavku 23(b), prvi pododstavek, tretja alinea, zadevnega obvestila, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje zneska globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbi ThyssenKrupp je bilo priznano enoodstotno znižanje zneska globe, ker ni izpodbijala dejstev (točke od 778 do 813 obrazložitve izpodbijane odločbe).

30      Kar zadeva kartel v Luksemburgu, sta bili družbi Otis in Schindler uvrščeni v prvo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 10.000.000 EUR. Družbi Kone in ThyssenKrupp sta bili uvrščeni v drugo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 2.500.000 EUR (točke od 680 do 683 obrazložitve izpodbijane odločbe). Izhodiščni znesek globe, določen za družbo Otis, je bil pomnožen z 1,7 in izhodiščni znesek globe za družbo ThyssenKrupp z 2, da so se upoštevali njuna velikost in njuni celotni viri; tako sta bila izhodiščna zneska njunih glob 17.000.000 EUR oziroma 5.000.000 EUR (točki 690 in 691 obrazložitve izpodbijane odločbe). Ker je kršitev trajala osem let in tri mesece (od 7. decembra 1995 do 9. marca 2004), je Komisija zadevnim podjetjem izhodiščni znesek globe povišala za 80 %. Tako je bil osnovni znesek globe družbe Kone povišan na 4.500.000 EUR, družbe Otis na 30.600.000 EUR, družbe Schindler na 18.000.000 EUR in družbe ThyssenKrupp na 9.000.000 EUR (točki 694 in 696 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je menila, da je družba ThyssenKrupp ponovila kršitev, zato je na podlagi te obteževalne okoliščine znesek njene globe povišala za 50 % (točke 697, 698 in od 711 do 714 obrazložitve izpodbijane odločbe). Zadevnim podjetjem ni bila priznana nobena olajševalna okoliščina (točke 730, 749, 750 in od 753 do 755 obrazložitve izpodbijane odločbe). Družbi Kone je bila na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 priznana popolna imuniteta pred globami. Družbi Otis je bilo po eni strani priznano 40-odstotno znižanje zneska globe v razredu, določenem v odstavku 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, zadevnega obvestila, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje zneska globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbama Schindler in ThyssenKrupp je bilo priznano le enoodstotno znižanje zneska globe, ker nista izpodbijali dejstev (točke od 814 do 835 obrazložitve izpodbijane odločbe).

31      Kar zadeva kartel na Nizozemskem, je bila družba Kone uvrščena v prvo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 55.000.000 EUR. Družba Otis je bila uvrščena v drugo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 41.000.000 EUR. Družba Schindler je bila uvrščena v tretjo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 24.500.000 EUR. Družbi ThyssenKrupp in MEE sta bili uvrščeni v četrto kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 8.500.000 EUR (točki 684 in 685 obrazložitve izpodbijane odločbe). Izhodiščni znesek globe, določen za družbo Otis, je bil pomnožen z 1,7 in izhodiščni znesek globe za družbo ThyssenKrupp z 2, da so se upoštevali njuna velikost in njuni celotni viri; tako sta bila izhodiščna zneska njunih glob 69.700.000 EUR oziroma 17.000.000 EUR (točki 690 in 691 obrazložitve izpodbijane odločbe). Ker je kršitev, ki sta jo storili družbi Otis in ThyssenKrupp, trajala pet let in deset mesecev (od 15. aprila 1998 do 5. marca 2004), je Komisija zadevnima podjetjema izhodiščni znesek globe povišala za 55 %. Ker je kršitev, ki sta jo storili družbi Kone in Schindler, trajala štiri leta in devet mesecev (od 1. junija 1999 do 5. marca 2004), je Komisija zadevnima podjetjema izhodiščni znesek globe povišala za 45 %. Ker je kršitev, ki jo je storila družba MEE, trajala štiri leta in en mesec (od 11. januarja 2000 do 5. marca 2004), je Komisija zadevnemu podjetju izhodiščni znesek globe povišala za 40 %. Tako je bil osnovni znesek globe družbe Kone povišan na 79.750.000 EUR, družbe Otis na 108.035.000 EUR, družbe Schindler na 35.525.000 EUR, družbe ThyssenKrupp na 26.350.000 EUR in družbe MEE na 11.900.000 EUR (točki 695 in 696 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je menila, da je družba ThyssenKrupp ponovila kršitev, zato je na podlagi te obteževalne okoliščine znesek njene globe povišala za 50 % (točke 697, 698 in od 715 do 720 obrazložitve izpodbijane odločbe). Zadevnim podjetjem ni bila priznana nobena olajševalna okoliščina (točke od 724 do 726, 731, 732, 737, od 739 do 741, od 745 do 748 in od 751 do 755 obrazložitve izpodbijane odločbe). Družbi Otis je bila na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 priznana popolna imuniteta pred globami. Družbi ThyssenKrupp je bilo po eni strani priznano 40-odstotno znižanje zneska globe v razredu, določenem v odstavku 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, zadevnega obvestila, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje zneska globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbama Schindler in MEE je bilo priznano enoodstotno znižanje zneska globe, ker nista izpodbijali dejstev (točke od 836 do 855 obrazložitve izpodbijane odločbe).

32      Izrek izpodbijane odločbe se glasi:

„Člen 1

1.      V Belgiji so spodaj navedena podjetja kršila člen 81 [ES], ker so se v navedenih obdobjih na podlagi sporazumov in usklajenih ravnanj na nacionalni ravni v zvezi z dvigali in tekočimi stopnicami redno in kolektivno dogovarjala o delitvi trgov, javnih in zasebnih razpisov ter drugih pogodb v skladu s predhodno dogovorjenimi deleži za prodajo in montažo ter si hkrati niso konkurirala pri pogodbah o vzdrževanju in posodabljanju:

–        Kone: [KC] in [Kone Belgija]: od 9. maja 1996 do 29. januarja 2004;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Belgija]: od 9. maja 1996 do 29. januarja 2004;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Belgija]: od 9. maja 1996 do 29. januarja 2004 ter

–        ThyssenKrupp: [TKAG], [TKE] in [TKLA]: od 9. maja 1996 do 29. januarja 2004.

2.      V Nemčiji so spodaj navedena podjetja kršila člen 81 [ES], ker so se v navedenih obdobjih na podlagi sporazumov in usklajenih ravnanj na nacionalni ravni v zvezi z dvigali in tekočimi stopnicami redno in kolektivno dogovarjala o delitvi trgov, javnih in zasebnih razpisov ter drugih pogodb v skladu s predhodno dogovorjenimi deleži za prodajo in montažo:

–        Kone: [KC] in [Kone Nemčija]: od 1. avgusta 1995 do 5. decembra 2003;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Nemčija]: od 1. avgusta 1995 do 5. decembra 2003;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Nemčija]: od 1. avgusta 1995 do 6. decembra 2000 ter

–        ThyssenKrupp: [TKAG], [TKE], [TKA] in [TKF]: od 1. avgusta 1995 do 5. decembra 2003.

3.      V Luksemburgu so spodaj navedena podjetja kršila člen 81 [ES], ker so se v navedenih obdobjih na podlagi sporazumov in usklajenih ravnanj na nacionalni ravni v zvezi z dvigali in tekočimi stopnicami redno in kolektivno dogovarjala o delitvi trgov, javnih in zasebnih razpisov ter drugih pogodb v skladu s predhodno dogovorjenimi deleži za prodajo in montažo ter si hkrati niso konkurirala pri pogodbah o vzdrževanju in posodabljanju:

–        Kone: [KC] in [Kone Luksemburg]: od 7. decembra 1995 do 29. januarja 2004;

–        Otis: [UTC], [OEC], [Otis Belgija], [GTO] in [GT]: od 7. decembra 1995 do 9. marca 2004;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Luksemburg]: od 7. decembra 1995 do 9. marca 2004 ter

–        ThyssenKrupp: [TKAG], [TKE] in [TKAL]: od 7. decembra 1995 do 9. marca 2004.

4.      Na Nizozemskem so spodaj navedena podjetja kršila člen 81 [ES], ker so se v navedenih obdobjih na podlagi sporazumov in usklajenih ravnanj na nacionalni ravni v zvezi z dvigali in tekočimi stopnicami redno in kolektivno dogovarjala o delitvi trgov, javnih in zasebnih razpisov ter drugih pogodb v skladu s predhodno dogovorjenimi deleži za prodajo in montažo ter si hkrati niso konkurirala pri pogodbah o vzdrževanju in posodabljanju:

–        Kone: [KC] in [Kone Nizozemska]: od 1. junija 1999 do 5. marca 2004;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Nizozemska]: od 15. aprila 1998 do 5. marca 2004;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Nizozemska]: od 1. junija 1999 do 5. marca 2004;

–        ThyssenKrupp: [TKAG] in [TKL]: od 15. aprila 1998 do 5. marca 2004 ter

–        [MEE]: od 11. januarja 2000 do 5. marca 2004.

Člen 2

1. Za kršitve v Belgiji, navedene v členu 1(1), se podjetjem naložijo te globe:

–        Kone: [KC] in [Kone Belgija], solidarno: 0 EUR;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Belgija], solidarno: 47.713.050 EUR;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Belgija], solidarno: 69.300.000 EUR ter

–        ThyssenKrupp: [TKAG], [TKE] in [TKLA], solidarno: 68.607.000 EUR.

2. Za kršitve v Nemčiji, navedene v členu 1(2), se naložijo te globe:

–        Kone: [KC] in [Kone Nemčija], solidarno: 62.370.000 EUR;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Nemčija], solidarno: 159.043.500 EUR;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Nemčija], solidarno: 21.458.250 EUR ter

–        ThyssenKrupp: [TKAG], [TKE], [TKA] in [TKF], solidarno: 374.220.000 EUR.

3. Za kršitve v Luksemburgu, navedene v členu 1(3), se podjetjem naložijo te globe:

–        Kone: [KC] in [Kone Luksemburg], solidarno: 0 EUR;

–        Otis: [UTC], [OEC], [Otis Belgija], [GTO] in [GT], solidarno: 18.176.400 EUR;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Luksemburg], solidarno: 17.820.000 EUR ter

–        ThyssenKrupp: [TKAG], [TKE] in [TKAL], solidarno: 13.365.000 EUR.

4. Za kršitve na Nizozemskem, navedene v členu 1(4), se podjetjem naložijo te globe:

–        Kone: [KC] in [Kone Nizozemska], solidarno: 79.750.000 EUR;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Nizozemska], solidarno: 0 EUR;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Nizozemska], solidarno: 35.169.750 EUR;

–        ThyssenKrupp: [TKAG] in [TKL], solidarno: 23.477.850 EUR ter

–        [MEE]: 1.841.400 EUR.

[…]“

 Postopek in predlogi strank

33      Tožeče stranke so 7. maja 2007 (v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07) in 8. maja 2007 (v zadevi T-154/07) v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile te tožbe.

34      Splošno sodišče (osmi senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo začeti ustni postopek v teh zadevah in je v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 64 Poslovnika Splošnega sodišča, strankam postavilo pisna vprašanja in zahtevalo, naj predložijo dokumente. Stranke so tej zahtevi ugodile v predpisanem roku.

35      Stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 so ustno podale stališča in odgovorile na ustna vprašanja, ki jim jih je na obravnavah 3., 7. in 10. septembra 2009 postavilo Splošno sodišče. Ustni postopek v zadevah T‑144/07 in T‑148/07 je bil nato končan.

36      Tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T-149/07, T‑150/07 in T‑154/07 so na podlagi zahtev Splošnega sodišča na obravnavah predložile nekatere dokumente.

37      Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 so z dopisoma z dne 14. in 15. septembra 2009 v sodnem tajništvu vložile „popravek“ v zvezi s tožbenim razlogom glede napačne ugotovitve ponovitve kršitve.

38      Ustni postopek je bil s sklepoma z dne 20. oktobra 2009 ponovno začet v zadevah T‑144/07 in T‑148/07.

39      „Popravki“ tožečih strank so bili v zadevah, navedenih v točki 37 zgoraj, vloženi v spis. Komisija je predložila stališča glede teh popravkov in zlasti uveljavljala ugovor njihove nedopustnosti. Tožeče stranke so predložile stališča v zvezi s tem in ustni postopek v teh zadevah je bil nato končan.

40      Splošno sodišče je zadeve združilo za izdajo skupne sodbe v skladu s členom 50 Poslovnika, potem ko so se stranke na obravnavi opredelile do tega vprašanja.

41      Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

–        izpodbijano odločbo razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša nanje;

–        podredno, zniža naloženo globo;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

42      Komisija v vsaki zadevi Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožečim strankam naloži plačilo stroškov.

 Vsebinska presoja

1.     Uvodne ugotovitve

43      Tožbe, ki so jih vložile tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07, imajo dva predmeta, in sicer, primarno, predloge za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in, podredno, predloge za odpravo ali znižanje zneska glob, naloženih tožečim strankam.

44      Tožeče stranke so v podporo svojim tožbam navedle deset tožbenih razlogov. Prva dva tožbena razloga, ki se nanašata na neobstoj pristojnosti Komisije oziroma na nepravilno ugotovitev solidarne odgovornosti za kršitev, spadata k predlogom za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.

45      Drugih osem tožbenih razlogov, ki jih navajajo tožeče stranke, se nanaša na določitev zneska glob, zato spadajo k predlogom za odpravo ali znižanje glob. Prvi tožbeni razlog, ki ga navajajo tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07, je kršitev načela ne bis in idem. Drugi, ki ga navajajo tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07, je kršitev smernic iz leta 1998, načel sorazmernosti in enakega obravnavanja ter pravice do obrambe pri določitvi izhodiščnega zneska glob na podlagi teže kršitev. Tretji, ki ga navajajo vse tožeče stranke, je kršitev smernic iz leta 1998, načela sorazmernosti, člena 253 ES in načela enakega obravnavanja pri uporabi skupinskega množitelja zaradi upoštevanja odvračilnega cilja pri določitvi izhodiščnega zneska glob. Četrti, ki ga navajajo vse tožeče stranke, je kršitev smernic iz leta 1998, načela sorazmernosti in pravice do obrambe pri 50-odstotnem povečanju osnovnega zneska glob zaradi ponovitve kršitve. Peti, ki ga navajajo vse tožeče stranke, je kršitev obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 ter načel varstva legitimnih pričakovanj in enakega obravnavanja pri presoji njihovega sodelovanja. Šesti, ki ga navajajo vse tožeče stranke, je kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj, enakega obravnavanja, sorazmernosti in dobrega upravljanja pri določitvi zneska znižanja glob, odobrenega za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Sedmi, ki ga navajajo vse tožeče stranke, je kršitev člena 23(2) Uredbe št. 1/2003. Nazadnje, osmi tožbeni razlog, ki ga navajajo tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07, je kršitev načela sorazmernosti pri izračunu končnega zneska glob.

2.     Predlogi za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe

 Tožbeni razlog neobstoja pristojnosti Komisije

46      Ta tožbeni razlog bo analiziran v dveh delih. Prvi del se nanaša na kršitev člena 81(1) ES, ker naj zadevni omejevalni sporazumi ne bi vplivali na trgovino med državami članicami. Drugi del, ki je oblikovan podredno, se nanaša na kršitev Uredbe št. 1/2003, Obvestila Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco (UL 2004, C 101, str. 43) (v nadaljevanju: obvestilo o sodelovanju v okviru mreže), ter načel enakega obravnavanja in varstva legitimnih pričakovanj, ker bi morala Komisija skrb za pregon kršitev prepustiti zadevnim nacionalnim organom.

 Prvi del: kršitev člena 81(1) ES, ker naj zadevni omejevalni sporazumi ne bi vplivali na trgovino med državami članicami

47      Komisija v točki 602 obrazložitve izpodbijane odločbe trdi, da sta „uporaba in izvajanje sistema dodeljevanja projektov s strani štirih glavnih proizvajalk dvigal in tekočih stopnic (vključno z družbo [MEE] v primeru Nizozemske) v vsaki zadevni državi članici ob upoštevanju njihovih politik napotitve lahko povzročila preusmeritev trgovinskih tokov iz smeri, v katero bi šli, če tega sistema ne bi uporabljale in izvajale“. Pri tem se opira na te elemente.

48      Na prvem mestu Komisija ugotavlja, da „nekatere čezmejne transakcije v zvezi s prodajo in montažo dvigal in tekočih stopnic ter zagotavljanjem storitev vzdrževanja in posodabljanja potekajo v Uniji“ (točka 86 obrazložitve izpodbijane odločbe; glej tudi točko 596 obrazložitve izpodbijane odločbe).

49      Po navedbah Komisije njen spis „vsebuje več primerov čezmejne trgovine, ki vključujejo predvsem MSP, pa tudi vsaj eno veliko podjetje, [to je MEE, ki] prek svoje hčerinske družbe na Nizozemskem oskrbuje tudi belgijski trg“ (točka 87 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega Komisija ugotavlja, da „štiri glavne proizvajalke občasno sodelujejo tudi pri čezmejnih javnih razpisih v Uniji“, in navaja nekaj primerov v podporo tej trditvi (točka 88 obrazložitve izpodbijane odločbe; glej tudi točko 78 obrazložitve izpodbijane odločbe). Po mnenju Komisije „se stranke vse bolj oskrbujejo zunaj nacionalnih meja“ (točka 596 obrazložitve izpodbijane odločbe).

50      Poleg tega po mnenju Komisije obstaja „trend, da velika (multinacionalna) podjetja in skupine podjetij, ki so prisotni v več državah članicah, kot so mednarodne hotelske verige, raje sklepajo pogodbe, ki zajemajo več držav članic“ (točka 89 obrazložitve izpodbijane odločbe).

51      Na drugem mestu se Komisija sklicuje na politiko napotitve, ki jo izvajajo štiri največje proizvajalke dvigal in tekočih stopnic v Evropi. Po mnenju Komisije bi bilo „[š]tevilo čezmejnih transakcij […] večje, če ne bi [te] […] proizvajalke […] uporabljale premišljene politike, katere namen je zavrniti skoraj vsa čezmejna povpraševanja po cenah in usmeriti stranke k zadevni nacionalni hčerinski družbi“ (točka 90 obrazložitve izpodbijane odločbe; glej tudi točko 596 obrazložitve izpodbijane odločbe).

52      Na tretjem mestu Komisija v okviru svoje pravne presoje poudarja, da „dejstvo, da horizontalni omejevalni sporazum zajema eno samo državo članico, ne pomeni, da nezakoniti sporazumi ne morejo vplivati na trgovino med državami članicami“ (točka 595 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega opozarja, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso „vpliv, ki ga ima lahko sporazum na trgovino med državami članicami, […] presoja zlasti glede na položaj in pomen strank na trgu zadevnih proizvodov [(sodba Sodišča z dne 28. aprila 1998 v zadevi Javico, C‑306/96, Recueil, str. I‑1983, točka 17)]“ (točka 600 obrazložitve izpodbijane odločbe). Trdi še, da je treba „[glede na] velik delež prometa, ki ga štiri glavne proizvajalke dvigal in tekočih stopnic ustvarijo na področju prodaje, montaže, vzdrževanja in posodabljanja dvigal in tekočih stopnic, ter ker so v povezavi s svojo politiko napotitve vzpostavile in uvedle sistem dodeljevanja projektov, ki je zajemal celotno ozemlje Belgije, Luksemburga, Nemčije oziroma Nizozemske, […] domnevati, da so bila tuja podjetja ovirana pri sposobnosti prodaje svojih proizvodov in storitev v zadevnih državah, saj bi se v teh državah morala zoperstaviti skupini proizvajalk, ki so skupaj predstavljale večino ponudbe na trgu“ (točka 600 obrazložitve izpodbijane odločbe).

53      Tožeče stranke v zadevah T-144/07, T-147/07, T-148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T-154/07 v bistvu trdijo, da kršitve niso občutno vplivale na trgovino med državami članicami, tako da ne pomenijo kršitve člena 81 ES.

54      Kot izhaja že iz besedila členov 81 ES in 82 ES, se pravila Unije o konkurenci uporabijo za omejevalni sporazum ali zlorabno ravnanje le, če lahko prizadeneta trgovino med državami članicami (sodba Sodišča z dne 13. julija 2006 v združenih zadevah Manfredi in drugi, od C‑295/04 do C‑298/04, ZOdl., str. I‑6619, točka 40).

55      Razlaga in uporaba tega pogoja v zvezi z učinki na trgovino med državami članicami morata izhajati iz namena tega pogoja, ki je na področju ureditve konkurence opredelitev področja veljave prava Unije v razmerju do prava držav članic. Na področje prava Unije tako spadajo vsi omejevalni sporazumi in vsa ravnanja, ki lahko ogrozijo svobodo trgovine med državami članicami na način, ki lahko škoduje uresničitvi ciljev enotnega trga med državami članicami, zlasti z ločitvijo nacionalnih trgov ali s spreminjanjem strukture konkurence na skupnem trgu (zgoraj v točki 54 navedena sodba Manfredi in drugi, točka 41; sodbi Sodišča z dne 23. novembra 2006 v zadevi Asnef-Equifax in Administración del Estado, C‑238/05, ZOdl., str. I‑11125, točka 33, in z dne 25. januarja 2007 v zadevi Dalmine proti Komisiji, C‑407/04 P, ZOdl., str. I‑829, točka 89).

56      Da bi odločitev, sporazum ali usklajeno ravnanje lahko vplivali na trgovanje med državami članicami, mora biti mogoče na podlagi vrste dejanskih in pravnih dejavnikov z zadostno verjetnostjo predvideti, da lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno vplivajo na tržne tokove med državami članicami, in to tako, da bi lahko ovirali uresničitev enotnega trga med državami članicami. Poleg tega ta vpliv ne sme biti zanemarljiv (zgoraj v točki 52 navedena sodba Javico, točka 16; sodba Sodišča z dne 21. januarja 1999 v združenih zadevah Bagnasco in drugi, C‑215/96 in C‑216/96, Recueil, str. I‑135, točka 47; zgoraj v točki 54 navedena sodba Manfredi in drugi, točka 42, ter zgoraj v točki 55 navedeni sodbi Asnef-Equifax in Administración del Estado, točka 34, in Dalmine proti Komisiji, točka 90).

57      Tako je trgovina v Skupnosti na splošno prizadeta takrat, ko je združenih več dejavnikov, ki, če bi se upoštevali posamezno, ne bi bili nujno odločilni (zgoraj v točki 56 navedena sodba Bagnasco in drugi, točka 47, zgoraj v točki 54 navedena sodba Manfredi in drugi, točka 43, in zgoraj v točki 55 navedena sodba Asnef-Equifax in Administración del Estado, točka 35).

58      Po mnenju tožečih strank kršitve iz člena 1 izpodbijane odločbe ne vplivajo na trgovino med državami članicami, ker so dejavnosti na področju dvigal in tekočih stopnic organizirane na nacionalni ali celo lokalni ravni, ob upoštevanju zlasti dejstva, da sta montaža in vzdrževanje dvigal in tekočih stopnic delo izkušenih strokovnjakov, ki se iz razlogov ekonomske učinkovitosti lahko opravlja le na lokalni ravni, potrebe, da se ohranijo kratki roki za posredovanje, in obstoja nacionalnih predpisov. Transakcije med državami naj bi bile poleg tega izjeme. Komisija naj bi menila, da so bili omejevalni sporazumi nacionalni.

59      Treba je ugotoviti, da tožeče stranke ne izpodbijajo, da so štirje karteli, ugotovljeni v členu 1 izpodbijane odločbe, zajemali celotno ozemlje Belgije, Nemčije, Luksemburga in Nizozemske (točki 595 in 600 obrazložitve izpodbijane odločbe).

60      Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da omejevalni sporazum, ki se nanaša na celotno ozemlje države članice, po svoji naravi utrjuje delitev trga na nacionalni podlagi in tako ovira gospodarsko prepletenost, za katero si prizadeva Pogodba (sodbi Sodišča z dne 17. oktobra 1972 v zadevi Vereeniging van Cementhandelaren proti Komisiji, 8/72, Recueil, str. 977, točka 29, in z dne 19. februarja 2002 v zadevi Wouters in drugi, C‑309/99, Recueil, str. I‑1577, točka 95; zgoraj v točki 54 navedena sodba Manfredi in drugi, točka 45, in zgoraj v točki 55 navedena sodba Asnef-Equifax in Administración del Estado, točka 37; sodbi Splošnega sodišča z dne 22. oktobra 1997 v združenih zadevah SCK in FNK proti Komisiji, T‑213/95 in T‑18/96, Recueil, str. II‑1739, točka 179, in z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah Raiffeisen Zentralbank Österreich in drugi proti Komisiji, od T‑259/02 do T‑264/02 in T‑271/02, ZOdl., str. II‑5169, točka 180).

61      Iz te sodne prakse izhaja, da obstaja vsaj močna domneva, da bi lahko omejevalno ravnanje na področju konkurence, ki se uporablja na celotnem ozemlju države članice, pripomoglo k delitvi trgov in vplivalo na trgovino v Skupnosti. To domnevo je mogoče ovreči samo, če se s preučitvijo značilnosti sporazuma in gospodarskega okvira, v katerega se uvršča, dokaže nasprotno (zgoraj v točki 60 navedena sodba Raiffeisen Zentralbank Österreich in drugi proti Komisiji, točka 181).

62      Najprej, Komisija se v nasprotju s trditvami tožečih strank v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 ni oprla zgolj na to sodno prakso, da bi v izpodbijani odločbi ugotovila, da lahko omejevalni sporazumi vplivajo na trgovino med državami članicami v smislu člena 81(1) ES. Iz točk od 47 do 52 zgoraj namreč izhaja, da se je Komisija v navedeni odločbi oprla tudi na obstoj nekaterih čezmejnih transakcij v zvezi s prodajo in montažo dvigal in tekočih stopnic ter na zagotavljanje storitev vzdrževanja in posodabljanja, pri katerih so zlasti sodelovale štiri glavne proizvajalke, na katere se nanaša izpodbijana odločba (točke 87, 88 in 596 obrazložitve izpodbijane odločbe).

63      Dalje je treba ugotoviti, da trditve tožečih strank v zvezi s posebnostmi zadevnega trga, ki naj bi dokazovale njegovo nacionalno ali celo lokalno naravo, ne morejo vplivati na dokazno moč listinskih dokazov, navedenih v izpodbijani odločbi (točki 88 in 90 obrazložitve izpodbijane odločbe), ki potrjujejo obstoj trgovine med državami članicami na trgu, na katerega se nanaša izpodbijana odločba. Enako velja za trditve v zvezi z izjemnostjo transakcij med državami, s katerimi se pod vprašaj postavlja samo občutnost vpliva na trgovino med državami članicami, in ne sam obstoj take trgovine.

64      Nazadnje, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, politika napotitve družb Kone, Otis, Schindler in ThyssenKrupp „sama po sebi kaže, da pri strankah obstaja določeno zanimanje za dobavitelje zunaj nacionalnih meja“ (točka 596 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega je Komisija med drugim navedla sodelovanje tujih podjetij pri nacionalnih razpisih (točka 78 obrazložitve izpodbijane odločbe) in obstoj nadnacionalnih razpisov (točka 89 obrazložitve izpodbijane odločbe). Mogoče je meniti, da bi bilo, kot je Komisija navedla v točki 90 obrazložitve izpodbijane odločbe, število čezmejnih transakcij večje, če ne bi zgoraj navedene štiri velike proizvajalke uporabljale premišljene politike, katere namen je bil zavrniti skoraj vsa čezmejna povpraševanja in usmeriti stranke k zadevni nacionalni hčerinski družbi.

65      Glede tega je treba trditev tožečih strank, da je politiko napotitve narekovala narava zadevne dejavnosti, zavrniti. Tej trditvi namreč nasprotuje obstoj nekaterih čezmejnih transakcij na zadevnem trgu.

66      Zato je treba ugotoviti, da je Komisija na podlagi dejanskih ugotovitev, predstavljenih v predhodnih točkah, in ustaljene sodne prakse (glej točko 60 zgoraj) lahko upravičeno menila, da lahko karteli iz člena 1 izpodbijane odločbe vplivajo na trgovino med državami članicami.

67      Kar zadeva vprašanje, ali je ta vpliv mogoče opredeliti kot občuten, je treba opozoriti, da se vpliv, ki ga ima lahko sporazum ali usklajeno ravnanje na trgovino med državami članicami, presoja zlasti glede na položaj in pomen strank na trgu zadevnih proizvodov (sodba Sodišča z dne 10. julija 1980 v zadevi Lancôme in Cosparfrance Nederland, 99/79, Recueil, str. 2511, točka 24; zgoraj v točki 52 navedena sodba Javico, točka 17, in sodba Splošnega sodišča z dne 14. julija 1994 v zadevi Parker Pen proti Komisiji, T‑77/92, Recueil, str. II‑549, točka 40).

68      Proizvajalke, na katere se nanaša izpodbijana odločba, pa so „skupaj predstavljale večino ponudbe na trgu“ (točka 600 obrazložitve izpodbijane odločbe), to je približno 81 % prodaje dvigal in tekočih stopnic v Evropi (številka za leto 2004, izražena v obsegu) (točka 83 obrazložitve izpodbijane odločbe). Te proizvajalke so bile torej dovolj velike in so dovolj gospodarsko močne, da je njihovo ravnanje, na katero se nanaša izpodbijana odločba, lahko občutno vplivalo na trgovino med državami članicami (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 1. februarja 1978 v zadevi Miller International Schallplatten proti Komisiji, 19/77, Recueil, str. 131, točka 10, in zgoraj v točki 60 navedeno sodbo SCK in FNK proti Komisiji, točka 181).

69      Poleg tega in v nasprotju s trditvami tožečih strank Komisija ni bila dolžna dokazati, da so sporni sporazumi v praksi občutno vplivali na trgovino med državami članicami ali da se je trgovina med državami po koncu kršitev povečala. V členu 81(1) ES se namreč zahteva samo, da bi lahko omejevalni sporazumi in usklajena ravnanja na področju konkurence vplivali na trgovino med državami članicami (zgoraj v točki 55 navedena sodba Asnef-Equifax in Administración del Estado, točka 43, in sodba Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2006 v združenih zadevah FNCBV in drugi proti Komisiji, T‑217/03 in T‑245/03, ZOdl., str. II‑4987, točka 68).

70      Iz vsega navedenega izhaja, da je lahko Komisija upravičeno menila, da so karteli iz člena 1 izpodbijane odločbe občutno vplivali na trgovino med državami članicami v smislu člena 81(1) ES.

71      Zato je treba prvi del zavrniti.

 Drugi del: kršitev Uredbe št. 1/2003, obvestila o sodelovanju v okviru mreže ter načel enakega obravnavanja in varstva legitimnih pričakovanj, ker bi morala Komisija skrb za pregon kršitev prepustiti zadevnim nacionalnim organom za konkurenco

72      Komisija je v točki 543 obrazložitve izpodbijane odločbe tako utemeljila svojo pristojnost za uporabo člena 81 ES za kartele, na katere se nanaša navedena odločba:

„[…] Z Uredbo št. 1/2003 je bil ohranjen sistem Skupnosti na področju vzporedne pristojnosti za uporabo člena 81(1) [ES]. Z njo zlasti ni bila spremenjena pristojnost Komisije za preiskavo kakršne koli domnevne kršitve in sprejetje odločb na podlagi člena 81 [ES], vključno za kršitve, katerih glavni učinki nastanejo v samo eni državi članici. V obvestilu [o sodelovanju v okviru mreže] so opredeljene usmeritve za razdelitev nalog med Komisijo in organi držav članic za konkurenco. Niti Uredba št. 1/2003 niti obvestilo [o sodelovanju v okviru mreže] ne ustvarjata pravic ali pričakovanj pri podjetju glede tega, da bo njegov primer obravnaval določen organ za konkurenco, prav tako Komisiji nič ne preprečuje, da bi ukrepala v zvezi z domnevno kršitvijo člena 81 [ES], vključno v okviru zadev, ki so omejene na ozemlje ene same države članice […]“

73      Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 v bistvu trdijo, da tudi če se je člen 81 ES uporabljal, Komisija ni bila pristojna za uvedbo postopka in naložitev glob. Komisija naj bi z uvedbo postopka kršila obvestilo o sodelovanju v okviru mreže in načelo varstva legitimnih pričakovanj. V skladu s členoma 5 in 35 Uredbe št. 1/2003 ter točkama 8 in 14 obvestila o sodelovanju v okviru mreže naj bi bili zadevni nacionalni organi za konkurenco najprimernejši za pregon kršitev. Tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T-148/07, T-149/07 in T-150/07 tudi trdijo, da ima obvestilo o sodelovanju v okviru mreže zavezujoč učinek za organe za konkurenco, kar naj bi izhajalo iz načel zakonitosti pri upravljanju, enakega obravnavanja in varstva legitimnih pričakovanj. Nazadnje, tožeči stranki v zadevah T‑147/07 in T‑149/07 poudarjata, da bi bil pregon kršitev s strani nacionalnih organov za konkurenco učinkovitejši glede na „nezadostno jezikovno znanje“ uradnikov Komisije, pristojnih za zadevo.

74      Po mnenju navedenih tožečih strank dejstvo, da je Komisija prepustila pregon vzporedne kršitve člena 81 ES na trgu dvigal in tekočih stopnic v Avstriji avstrijskemu organu za konkurenco, ponazarja samovoljnost uporabe načel dodelitve pristojnosti, določenih z obvestilom o sodelovanju v okviru mreže. Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 v zvezi s tem trdijo, da so bile obravnavane manj ugodno, kot če bi bile zadeve predložene organom, pristojnim na podlagi obvestila o sodelovanju v okviru mreže, ker naj bi jim belgijski, luksemburški in nizozemski organi za konkurenco izdali odločbe o imuniteti.

75      Na prvem mestu je treba opozoriti, da je, kar zadeva razdelitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi za konkurenco, z Uredbo št. 1/2003 odpravljen predhodni centralizirani sistem in da je v skladu z načelom subsidiarnosti organizirano obširnejše povezovanje nacionalnih organov za konkurenco. Tako morajo države članice v skladu s členom 35 Uredbe št. 1/2003 določiti organ ali organe za konkurenco, pristojne za uporabo členov 81 ES in 82 ES, s členom 5 Uredbe št. 1/2003 pa so navedeni organi pooblaščeni za izvajanje konkurenčnega prava Unije (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 8. marca 2007 v zadevi France Télécom proti Komisiji, T‑339/04, ZOdl., str. II‑521, točka 79).

76      Vendar pa na podlagi sodelovanja, ki je bilo z Uredbo št. 1/2003 uvedeno med Komisijo in nacionalnimi organi za konkurenco, ni mogoče meniti, da bi morala Komisija v obravnavanem primeru skrb za pregon različnih kršitev prepustiti zadevnim nacionalnim organom za konkurenco. Nasprotno, iz določb Uredbe št. 1/2003 izhaja, da ima Komisija še naprej prevladujočo vlogo pri odkrivanju in ugotavljanju kršitev pravil Unije o konkurenci, na katero ne vpliva vzporedna pristojnost, ki jo imajo na podlagi navedene uredbe nacionalni organi za konkurenco. Komisija ima namreč v skladu s členom 11(6) Uredbe št. 1/2003 pravico začeti postopek za izdajo odločbe, čeprav nacionalni organ že obravnava zadevo, vendar po posvetovanju s tem organom. Poleg tega je v skladu z navedeno določbo z začetkom postopka s strani Komisije nacionalnim organom za konkurenco odvzeta njihova pristojnost za uporabo pravil Unije o konkurenci v taki zadevi.

77      Kar zadeva obvestilo o sodelovanju v okviru mreže, ki je bilo po mnenju tožečih strank v obravnavanem primeru kršeno, je treba navesti, da v skladu s točko 31 tega obvestila vpletenim podjetjem ni priznana individualna pravica, da bo zadevo obravnaval določen organ. Tožeče stranke torej na podlagi tega obvestila ne morejo utemeljeno trditi, da so imele pravico ali legitimno pričakovanje, da bodo kršitve, ugotovljene v izpodbijani odločbi, preganjali nacionalni organi za konkurenco (glej v tem smislu zgoraj v točki 75 navedeno sodbo France Télécom proti Komisiji, točka 83).

78      Komisija je torej v točki 543 obrazložitve izpodbijane odločbe pravilno menila, da „[n]iti Uredba št. 1/2003 niti obvestilo [o sodelovanju v okviru mreže] ne ustvarjata pravic ali pričakovanj pri podjetju glede tega, da bo njegov primer obravnaval določen organ za konkurenco“.

79      Poleg tega tudi ob predpostavki, da bi lahko obvestilo o sodelovanju v okviru mreže ustvarilo pravice ali da bi lahko podjetja na to obvestilo oprla legitimno pričakovanje, da bo zadevo obravnaval določen organ, trditev tožečih strank, ki temeljijo na točkah 8 in 14 navedenega obvestila, ni mogoče sprejeti.

80      V zvezi s tem je treba navesti, prvič, da točka 8 obvestila o sodelovanju v okviru mreže, ki določa pogoje, pod katerimi se lahko „[o]rgan […] šteje za primer[en] za obravnavanje [zadeve],“ nima zavezujočega učinka. Uporaba glagola „môči“ kaže na to, da gre preprosto za možnost delitve nalog, česar ne gre obravnavati kot dolžnost Komisije, da ne obravnava primera, če so izpolnjeni pogoji, določeni v točki 8 (zgoraj v točki 75 navedena sodba France Télécom proti Komisiji, točka 84).

81      Drugič, točka 14 obvestila o sodelovanju v okviru mreže, če bi sploh lahko ustvarila pravice ali če bi bilo nanjo mogoče opreti upravičena pričakovanja, bi zgolj potrdila pristojnost Komisije za obravnavo te zadeve, saj je v njej navedeno, da „je“ Komisija še posebej primerna, kadar so izpolnjeni nekateri v njej navedeni pogoji. V skladu s točko 14 obvestila o sodelovanju v okviru mreže je namreč treba Komisijo šteti za še posebej primerno, če „eden ali več sporazumov ali ravnanj […] vpliva na konkurenco v več kot treh državah članicah“, kar velja za primer kršitev, ugotovljenih v izpodbijani odločbi.

82      Tretjič, kar zadeva točko 15 obvestila o sodelovanju v okviru mreže, ki, kadar ni enotne kršitve, po mnenju tožečih strank pomeni edino podlago za pristojnost Komisije in katere pogoji naj v obravnavanem primeru ne bi bili izpolnjeni, zadostuje navesti, kot je navedla Komisija, da ta določba ni upoštevna za to zadevo, ker se nanaša na primer, v katerem bi bila Komisija še posebej primerna za obravnavanje zadeve.

83      Ker obvestilo o sodelovanju v okviru mreže v obravnavanem primeru ni bilo kršeno, ni treba odločiti o domnevni kršitvi načel zakonitosti pri upravljanju in enakega obravnavanja, ki naj bi bila podlaga zavezujočega učinka navedenega obvestila.

84      Na drugem mestu tudi dejstvo, da je avstrijski organ za konkurenco sprejel odločbo o vzporedni nacionalni kršitvi, ne more dokazati, da bi morala Komisija pregon kršitev v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem prepustiti zadevnim nacionalnim organom za konkurenco. Kot namreč izhaja iz analize, opravljene v točkah od 75 do 78 zgoraj, ni z nobeno določbo prava Unije Komisiji naložena taka obveznost. Poleg tega iz pojasnil Komisije izhaja, da pristop, ki ga je uporabila, nikakor ni bil samovoljen. Ni namreč sporno, da so bile preiskave v zvezi s štirimi karteli, na katere se nanaša izpodbijana odločba, uvedene 32 mesecev pred uvedbo preiskave v zvezi s kartelom v Avstriji in da so bile takrat, ko je bila vložena prva vloga na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi s kartelom v Avstriji, preiskave kartelov iz izpodbijane odločbe že končane in da je bil osnutek odločbe že pripravljen. Razlog za omejitev preiskave Komisije na štiri kartele, navedene v izpodbijani odločbi, je bilo torej tveganje zavlačevanja pri obravnavanju teh zadev.

85      Na tretjem mestu se tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 ne morejo sklicevati na domnevne odločbe o imuniteti, ki naj bi jih dobile od belgijskega, luksemburškega in nizozemskega organa za konkurenco, v podporo svojim trditvam, da bi Komisija morala skrb za pregon kršitev prepustiti navedenim nacionalnim organom. Te nacionalne odločbe so bile namreč začasne (glej točke od 167 do 174 spodaj) in so spadale kvečjemu v okvir nacionalnega postopka. V skladu s členom 11(6) Uredbe št. 1/2003 ima Komisija pravico, da kadar koli začne postopek in tako organom za konkurenco držav članic odvzame njihovo pristojnost.

86      Na četrtem mestu je treba trditev tožečih strank v zadevah T‑147/07 in T‑149/07, ki se nanaša na domnevno „nezadostno jezikovno znanje“ uradnikov Komisije, pristojnih za zadevo, zavrniti, ker je Komisija večjezična institucija, za katero je treba šteti, da je sposobna delati v vseh uradnih jezikih Skupnosti (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 15. marca 2000 v združenih zadevah Cimenteries CBR in drugi proti Komisiji, T‑25/95, T‑26/95, od T‑30/95 do T‑32/95, od T‑34/95 do T‑39/95, od T‑42/95 do T‑46/95, T‑48/95, od T‑50/95 do T‑65/95, od T‑68/95 do T‑71/95, T‑87/95, T‑88/95, T‑103/95 in T‑104/95, Recueil, str. II‑491, točka 640). Tožeče stranke poleg tega ne morejo trditi, da je vročitev obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in izpodbijane odločbe v angleščini – medtem ko so tožeče stranke v upravnem postopku uporabljale nemščino ali nizozemščino – škodovala uresničevanju njihovih pravic do obrambe, ker priznavajo, da so privolile v vročitev dokumentov v angleščini, in ker njihove trditve nikakor niso podprte.

87      Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da tudi drugega dela tega tožbenega razloga ni mogoče sprejeti.

88      Zato je treba tožbeni razlog glede neobstoja pristojnosti Komisije v celoti zavrniti.

 Tožbeni razlog glede kršitve načel, ki urejajo pripisovanje odgovornosti za kršitve člena 81 ES, načel domneve nedolžnosti, individualizacije kazni in enakega obravnavanja, pravice do obrambe in člena 253 ES pri pripisu kršitev, ki so jih storile hčerinske družbe, njihovim matičnim družbam

 Uvodne ugotovitve

89      Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 s tem tožbenim razlogom, ki se nanaša, po eni strani, na zakonitost ugotovitve kršitve v zvezi z zadevnimi matičnimi družbami v členu 1 izpodbijane odločbe in, po drugi strani, na zakonitost glob, naloženih navedenim matičnim družbam v členu 2 izpodbijane odločbe, izpodbijajo solidarno odgovornost družb TKE in TKAG za protikonkurenčna ravnanja njunih hčerinskih družb v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.

90      Kar zadeva solidarno odgovornost matične družbe za ravnanje hčerinske družbe, je treba opozoriti, da to, da je hčerinska družba ločena pravna oseba, ne zadostuje za izključitev možnosti, da se njeno ravnanje pripiše matični družbi (sodba Sodišča z dne 14. julija 1972 v zadevi Imperial Chemical Industries proti Komisiji, 48/69, Recueil, str. 619, točka 132).

91      Konkurenčno pravo Unije namreč zadeva dejavnosti podjetij, pojem podjetja pa zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravno obliko in njihov način financiranja (glej sodbo Sodišča z dne 10. septembra 2009 v zadevi Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, C‑97/08 P, ZOdl., str. I‑8237, točka 54 in navedena sodna praksa).

92      Poleg tega je sodišče Unije pojasnilo, da je treba pojem podjetja, postavljen v ta kontekst, razumeti tako, da označuje gospodarsko enoto, čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb (glej sodbo Sodišča z dne 12. julija 1984 v zadevi Hydrotherm Gerätebau, 170/83, Recueil, str. 2999, točka 11, in zgoraj v točki 91 navedeno sodbo Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 55 in navedena sodna praksa, ter sodbo Splošnega sodišča z dne 29. junija 2000 v zadevi DSG proti Komisiji, T‑234/95, Recueil, str. II‑2603, točka 124). Tako je poudarilo, da za uporabo pravil o konkurenci formalna ločitev dveh družb, ki izhaja iz njune ločene pravne osebnosti, ni odločilna, saj je odločilno merilo, ali obstaja njuno enotno ravnanje na trgu. Torej se lahko izkaže, da je treba ugotoviti, ali družbi z različnima pravnima osebnostma oblikujeta ali spadata v samo eno podjetje ali gospodarski subjekt z enotnim ravnanjem na trgu (zgoraj v točki 90 navedena sodba Imperial Chemical Industries proti Komisiji, točka 140, in sodba Splošnega sodišča z dne 15. septembra 2005 v zadevi DaimlerChrysler proti Komisiji, T‑325/01, ZOdl., str. II‑3319, točka 85).

93      Kadar taka gospodarska enota krši pravila o konkurenci, mora v skladu z načelom osebne odgovornosti za to kršitev odgovarjati sama (glej zgoraj v točki 91 navedeno sodbo Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 56 in navedena sodna praksa).

94      Tako se ravnanje hčerinske družbe lahko pripiše matični družbi, predvsem če zadevna hčerinska družba – čeprav je ločena pravna oseba – o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna v skladu z navodili matične družbe, zlasti ob upoštevanju gospodarskih, organizacijskih in pravnih vezi, ki povezujejo pravna subjekta (glej sodbi Sodišča z dne 16. novembra 2000 v zadevi Metsä-Serla in drugi proti Komisiji, C‑294/98 P, Recueil, str. I‑10065, točka 27, in z dne 28. junija 2005 v združenih zadevah Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točka 117, ter zgoraj v točki 91 navedeno sodbo Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 58 in navedena sodna praksa).

95      V takem primeru sta namreč matična družba in njena hčerinska družba del iste gospodarske enote in zato tvorita samo eno podjetje v smislu sodne prakse, navedene v točki 91 zgoraj. Dejstvo, da matična družba in njena hčerinska družba tvorita samo eno podjetje v smislu člena 81 ES, tako Komisiji omogoča, da odločbo, s katero naloži plačilo glob, naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati osebno vpletenost te družbe v kršitev (zgoraj v točki 91 navedena sodba Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 59).

96      V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila Unije o konkurenci, ta matična družba po eni strani lahko odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na njeno ravnanje (glej zgoraj v točki 91 navedeno sodbo Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 60 in navedena sodna praksa).

97      V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija lahko tako matično družbo šteje za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno (glej zgoraj v točki 91 navedeno sodbo Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 61 in navedena sodna praksa).

98      Poleg tega, čeprav drži, da se Sodišče v točkah 28 in 29 sodbe z dne 16. novembra 2000 v zadevi Stora Kopparbergs Bergslags proti Komisiji (C‑286/98 P, Recueil, str. I‑9925) ob stoodstotnem lastništvu kapitala hčerinske družbe sklicuje tudi na druge okoliščine, kot sta neprerekanje vpliva, ki ga izvaja matična družba na poslovno politiko hčerinske družbe, in skupno zastopanje dveh družb v upravnem postopku, ostane dejstvo, da je Sodišče te okoliščine poudarilo le zato, da bi predstavilo vse elemente, s katerimi je Splošno sodišče utemeljilo svoje razlogovanje, in ne zato, da bi bilo treba za uporabo domneve, navedene v točki 96 zgoraj, predložiti dodatne indice v zvezi z dejanskim vplivanjem matične družbe (zgoraj v točki 91 navedena sodba Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 62).

99      Na podlagi zgoraj navedenih načel je treba preučiti pripis kršitev, ki so jih družbe TKLA, TKA, TKF in TKAL storile družbama TKE in TKAG in pripis kršitve, ki jo je družba TKL storila družbi TKAG.

 Pripis kršitev, ugotovljenih v členu 1 izpodbijane odločbe, družbama TKE in TKAG

100    Komisija je v točkah 634, 635, 636 in 641 obrazložitve izpodbijane odločbe menila, da je treba družbo TKE kot vmesno matično družbo s stoodstotnim lastniškim deležem šteti za solidarno odgovorno za kršitve, ki so jih storile njene hčerinske družbe TKLA, TKAL, TKA in TKF v Belgiji, Luksemburgu oziroma Nemčiji. Komisija je prav tako menila, da je treba družbo TKAG kot končno matično družbo s stoodstotnim lastniškim deležem šteti za solidarno odgovorno za kršitve, ki so jih iste hčerinske družbe in družba TKL storile na Nizozemskem (točke 634, 635, 636, 637 in 641 obrazložitve izpodbijane odločbe).

101    Komisija je v točki 639 obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila:

„[…] [K]ot je bilo navedeno v [točki] 619 [obrazložitve izpodbijane odločbe], Komisija meni, da je trditev družbe TKE, v skladu s katero neobstoj prekrivanja v upravnih odborih družbe TKE in njenih hčerinskih družb v obdobju kršitev izključuje njeno odgovornost, neutemeljena. Poleg tega, kot je bilo navedeno v [točki] 626 [obrazložitve izpodbijane odločbe], za pripis odgovornosti matični družbi ni potrebno nikakršno prekrivanje dejavnosti dveh podjetij. Komisija torej meni, da je trditev družbe TKE, v skladu s katero je ,družba TKE samo vmesna holdinška družba, ki ne vodi tekočih poslov družb v njeni lasti,‘ in da zato družba TKE ni mogla vplivati na te hčerinske družbe, nezadostna. V okviru iste gospodarske enote je namreč mogoče domnevati, da hčerinska družba v bistvu sledi navodilom matične družbe, in ni nujno, da ta matična družba neposredno vodi tekoče posle hčerinske družbe, da bi odločilno vplivala na njeno poslovno politiko. Dejstvo, da je družba TKE izdala interno navodilo skupine, s katerim je svojim hčerinskim družbam naročila, naj se osredotočijo na notranje trge, in da so hčerinske družbe sledile temu navodilu, dokazuje, da je družba TKE izkoristila možnost odločilnega vplivanja na poslovne dejavnosti svojih hčerinskih družb. […]“

102    Komisija je v točki 640 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla še, da „[d]ružba TKE in njene zadevne hčerinske družbe niso v odgovorih na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah predložile nobenih informacij, s katerimi bi pojasnile svoje podjetniške odnose, hierarhično strukturo in obveznosti poročanja, da bi ovrgle domnevo, v skladu s katero hčerinske družbe niso samostojno določale svojega ravnanja na trgu,“ in ugotovila, da „družba TKAG in hčerinska družba v njeni stoodstotni lasti, TKE, nista ovrgli domneve o odgovornosti za kršitve, storjene v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem“.

103    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 v bistvu trdijo, da so bila kršena načela v zvezi z možnostjo pripisa kršitev hčerinskih družb njihovim matičnim družbam. Poleg tega navajajo več trditev, s katerimi želijo dokazati, da hčerinske družbe skupine ThyssenKrupp, navedene v točki 99 zgoraj (v nadaljevanju: hčerinske družbe ThyssenKrupp), samostojno določajo svojo poslovno politiko brez vpliva njihovih matičnih družb. Nazadnje trdijo, da je Komisija kršila načelo individualizacije kazni, domnevo nedolžnosti, njihove pravice do obrambe in svojo obveznost obrazložitve.

–       Domneva o odgovornosti družb TKAG in TKE za ravnanje njunih hčerinskih družb

104    Na prvem mestu je treba navesti, da ni sporno, da je imela družba TKAG v obdobju kršitve neposredno v lasti 100 % kapitala družbe TKE, ki je sama imela neposredno v lasti 100 % kapitala družbe TKA in posredno 100 % kapitala družb TKAL, TKLA in TKF. Poleg tega je bila družba TKAG tudi končna matična družba družbe TKL. Zato glede na sodno prakso, navedeno v točki 96 zgoraj, obstaja domneva, da sta družbi TKAG in TKE odločilno vplivali na ravnanje njunih hčerinskih družb. Tožeči stranki v zadevah T‑149/07 in T‑150/07 torej ne moreta trditi, da je Komisija kršila načelo razdelitve dokaznega bremena glede odvisnosti hčerinskih družb od njihove matične družbe.

105    Tožeči stranki v zadevah T‑149/07 in T‑150/07 poleg tega trdita, da v skladu z načelom individualizacije kazni, ki izhaja tudi iz prakse odločanja Komisije, ravnanja hčerinskih družb ni mogoče pripisati matični družbi, če ta ni konkretno sodelovala pri kršitvi.

106    V zvezi s tem je treba poudariti, da se sme na podlagi načela individualizacije kazni, ki se uporablja v vsakem upravnem postopku, v katerem se lahko na podlagi pravil Unije o konkurenci izrečejo sankcije, podjetje sankcionirati samo za dejanja, ki se mu individualno očitajo (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2001 v združenih zadevah Krupp Thyssen Stainless in Acciai speciali Terni proti Komisiji, T‑45/98 in T‑47/98, Recueil, str. II‑3757, točka 63).

107    Vendar mora biti to načelo usklajeno s pojmom podjetja. Ni namreč odnos napeljevanja h kršitvi med matično in hčerinsko družbo ali celo vpletenost prve v navedeno kršitev tisto, kar Komisiji omogoča, da odločbo o naložitvi glob naslovi na matično družbo skupine družb, ampak ji to omogoča dejstvo, da obe tvorita samo eno podjetje v smislu člena 81 ES (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2003 v zadevi Michelin proti Komisiji, T‑203/01, Recueil, str. II‑4071, točka 290). Treba pa je ugotoviti, da je bila zoper družbi TKAG in TKE ugotovljena osebna odgovornost za kršitve, za katere se šteje, da sta jih zaradi tesnih gospodarskih in pravnih vezi, ki ju povezujejo z njunimi hčerinskimi družbami, storili sami (glej v tem smislu zgoraj v točki 94 navedeno sodbo Metsä-Serla in drugi proti Komisiji, točka 34).

108    Poleg tega je treba glede sklicevanja tožečih strank na prakso odločanja Komisije navesti, da presoje dejanskih okoliščin v predhodnih zadevah, ki jo je opravila Komisija, ni mogoče prenesti na obravnavani primer (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2007 v zadevi Sun Chemical Group in drugi proti Komisiji, T‑282/06, ZOdl., str. II‑2149, točka 88) in da so odločbe v zvezi z drugimi zadevami lahko le indikativne, ker okoliščine v posameznih zadevah niso enake (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 21. septembra 2006 v zadevi JCB Service proti Komisiji, C‑167/04 P, ZOdl., str. I‑8935, točki 201 in 205, in z dne 7. junija 2007 v zadevi Britannia Alloys & Chemicals proti Komisiji, C‑76/06 P, ZOdl., str. I‑4405, točka 60). Iz tega sledi, da načelo individualizacije kazni v obravnavanem primeru ni bilo kršeno.

109    Na drugem mestu tožeči stranki v zadevah T‑149/07 in T‑150/07 trdita, da je pripis ravnanja hčerinske družbe njeni matični družbi lahko upošteven samo, če je to objektivno nujno za zagotovitev praktične učinkovitosti pravil o konkurenci.

110    Taka trditev izhaja iz napačnega razumevanja sodne prakse, navedene v točkah od 90 do 98 zgoraj, in jo je torej treba zavrniti. Ker je namreč Komisija lahko pravilno menila, da družbi TKAG in TKE ter hčerinske družbe ThyssenKrupp sestavljajo enotno podjetje za namene uporabe člena 81 ES in da je bila torej zoper to podjetje ugotovljena osebna odgovornost za kršitve, za katere se šteje, da jih je samo storilo, Komisiji v okviru preučitve pripisa kršitve hčerinske družbe njeni matični družbi ni treba preveriti, ali je tak pripis nujen za zagotovitev „praktične učinkovitosti“ konkurenčnega prava Unije.

111    Na tretjem mestu tožeče stranke v zadevah T-144/07, T‑149/07, T‑150/07 in T-154/07 menijo, da domneva o odgovornosti, navedena v točki 96 zgoraj, krši domnevo nedolžnosti ter je nezdružljiva s členom 6(2) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP), in členom 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razglašene 7. decembra 2000 v Nici (UL C 364, str. 1) (v nadaljevanju: Listina).

112    Treba je navesti, da se načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) EKČP, uvršča med temeljne pravice, ki so v skladu s sodno prakso Sodišča, utemeljeno tudi s členom 6(2) EU in členom 48 Listine, priznane kot del pravnega reda Unije. Z vidika narave zadevnih kršitev ter narave in stopnje strogosti sankcij, ki so zanje predpisane, se načelo domneve nedolžnosti uporablja zlasti v postopkih v zvezi s kršitvijo pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja in na podlagi katerih se lahko naložijo globe ali periodične denarne kazni (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 5. aprila 2006 v zadevi Degussa proti Komisiji, T‑279/02, ZOdl., str. II‑897, točka 115 in navedena sodna praksa).

113    Načelo domneve nedolžnosti pomeni, da vsaka obdolžena oseba velja za nedolžno, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njena krivda (sodba Splošnega sodišča z dne 6. oktobra 2005 v združenih zadevah Sumitomo Chemical in Sumika Fine Chemicals proti Komisiji, T‑22/02 in T‑23/02, ZOdl., str. II‑4065, točka 106).

114    Kar zadeva vprašanje, ali je pravilo v zvezi s pripisovanjem kršitve, kot je predstavljeno v sodni praksi, navedeni v točki 96 zgoraj, združljivo s členom 6(2) EKČP, je treba poudariti, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) menilo, da ta določba ne nasprotuje dejanskim ali pravnim domnevam, predvidenim v kazenski zakonodaji, vendar zahteva, da so razumno omejene, pri čemer je treba upoštevati resnost zadevnega primera in ohraniti pravico do obrambe (glej sodbo ESČP z dne 7. oktobra 1988 v zadevi Salabiaku proti Franciji, série A, št. 141‑A, točka 28; glej v tem smislu tudi sodbo ESČP z dne 23. septembra 2008 v zadevi Grayson in Barnham proti Združenemu kraljestvu, Recueil des arrêts et décisions, 2008, točka 40). Domneva nedolžnosti torej ne more biti kršena, če so v postopkih v zvezi s konkurenco nekateri sklepi izpeljani iz običajnih izkušenj in zadevna podjetja ohranijo možnost izpodbijanja teh sklepov (glej po analogiji sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott, predstavljene v zadevi, v kateri je bila izrečena sodba Sodišča z dne 4. junija 2009 v zadevi T‑Mobile Netherlands in drugi, C‑8/08, ZOdl., str. I‑4529, I‑4533, točka 93).

115    V obravnavanem primeru je Komisija najprej v izpodbijani odločbi ugotovila, ne da bi uporabila kakršno koli dejansko ali pravno domnevo, da so hčerinske družbe ThyssenKrupp kršile člen 81 ES v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.

116    Ker se člen 81 ES nanaša na ravnanje podjetij, je Komisija nato preučila, ali je gospodarska enota, ki je storila te kršitve, zajemala tudi matične družbe hčerinskih družb ThyssenKrupp. Ugotovila je, da sta družbi TKAG in TKE odločilno vplivali na ravnanje svojih hčerinskih družb, pri čemer se je oprla na domnevo o odgovornosti, ki izhaja zlasti iz sodne prakse, navedene v točki 96 zgoraj. Nazadnje, v skladu s pravico do obrambe sta imeli ti matični družbi, ki sta bili naslovnici obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, možnost ovreči to domnevo s predložitvijo dokazov o samostojnosti svojih hčerinskih družb. Vendar je Komisija v točki 641 obrazložitve izpodbijane odločbe menila, da domneva ni bila ovržena.

117    Ker je bila domneva iz točke 96 zgoraj izpodbojna, se nanaša samo na pripis že ugotovljene kršitve hčerinske družbe matični družbi in poleg tega spada v postopek, pri katerem je bila pravica do obrambe upoštevana, je treba očitek kršitve načela domneve nedolžnosti zavrniti.

118    Na četrtem mestu tožeča stranka v zadevi T-149/07 trdi, da ni objektivnega razloga za naložitev globe družbi TKE in da je ta naložitev v nasprotju z dejstvom, da Komisija globe ni naložila drugim vmesnim družbam.

119    Tudi to trditev je treba zavrniti. Možnost, da se sankcija za kršitev hčerinske družbe naloži končni matični družbi, namreč ne nasprotuje sankcioniranju vmesne holdinške družbe ali same hčerinske družbe, če je Komisija lahko menila, da navedene družbe tvorijo samo eno podjetje. Tako ima Komisija v takem primeru, če so izpolnjeni pogoji za pripis, na izbiro, da sankcionira hčerinsko družbo, ki je sodelovala pri kršitvi, vmesno matično družbo, ki jo je v tem obdobju nadzorovala, in končno matično družbo skupine (glej v tem smislu zgoraj v točki 60 navedeno sodbo Raiffeisen Zentralbank Österreich in drugi proti Komisiji, točka 331).

120    Iz vsega navedenega izhaja, da je treba vse očitke v zvezi z uporabo domneve o odgovornosti družb TKAG in TKE za ravnanje njunih hčerinskih družb v obravnavanem primeru zavrniti.

–       Elementi, ki jih tožeče stranke navajajo za ovrženje domneve o odgovornosti družb TKAG in TKE za ravnanje njunih hčerinskih družb

121    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 v bistvu trdijo, da tudi če bi obstajala domneva o odgovornosti družb TKAG in TKE za ravnanje njunih hčerinskih družb, bi bila ta domneva ovržena, ker je bilo Komisiji med upravnim postopkom in zlasti na dveh sestankih 1. marca 2005 in 20. septembra 2006 dokazano, da so hčerinske družbe ThyssenKrupp delovale in bodo delovale gospodarsko in pravno samostojno.

122    Prvič, tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je družba TKAG samo holdinška družba, ki ima deleže v lokalnih družbah, ki so sodelovale v kartelih, samo prek drugih holdinških družb, in da je družba TKE samo vmesna holdinška družba, ki ne sodeluje v operativnih dejavnostih v sektorju dvigal in tekočih stopnic. Take trditve je treba zavrniti, ker le status holdinške družbe ali vmesne holdinške družbe kot tak ne more ovreči domneve o odgovornosti matične družbe za ravnanje njenih hčerinskih družb. V zvezi s tem je treba posebej opozoriti, da ima v skupini družb, kot v obravnavanem primeru, holdinška družba nalogo, da zbira kapitalske deleže v različnih družbah in zagotavlja enotno upravljanje z njimi (sodba Splošnega sodišča z dne 8. oktobra 2008 v zadevi Schunk in Schunk Kohlenstoff-Technik proti Komisiji, T‑69/04, ZOdl., str. II‑2567, točki 60 in 63).

123    Drugič, tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, da so hčerinske družbe ThyssenKrupp, ki imajo lastne človeške in materialne vire, zaradi decentralizirane operativne strukture segmenta „dvigala“ družbe ThyssenKrupp pri kršitvah sodelovale, ne da bi nanje vplivali družbi TKE in TKAG.

124    S takimi trditvami ni mogoče ovreči domneve o odgovornosti družb TKAG in TKE za ravnanje hčerinskih družb ThyssenKrupp, ker niso podprte. Vsekakor je treba ugotoviti, da je razdelitev hčerinskih družb družbe TKAG na segmente, kot je segment „dvigala“, za katerega je odgovorna družba TKE in ki združuje vse hčerinske družbe ThyssenKrupp, vključno z družbo TKL, čeprav ta ni hčerinska družba družbe TKE, znak tega, da sta zadevni matični družbi odločilno vplivali na zgoraj navedene hčerinske družbe.

125    Tretjič, tudi trditve tožečih strank v zadevah T‑147/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07, da ni bilo nikakršnega prekrivanja med vodstvenimi organi družb TKE in TKAG ter njunih zadevnih hčerinskih družb, ni mogoče sprejeti. Treba je poudariti, da te trditve niso podprte z nobenim listinskim dokazom, ki bi ga bilo mogoče predložiti zlasti glede poimenskega seznama članov poslovodnih organov navedenih podjetij v obdobju kršitve (glej v tem smislu zgoraj v točki 122 navedeno sodbo Schunk in Schunk Kohlenstoff-Technik proti Komisiji, točka 69). Poleg tega je mogoče z organizacijskimi, gospodarskimi in pravnimi vezmi med družbama TKAG in TKE ter hčerinskimi družbami ThyssenKrupp dokazati obstoj vpliva prvih na strategijo navedenih hčerinskih družb ter zato upravičijo, da jih lahko štejemo za samo eno gospodarsko enoto (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 12. decembra 2007 v zadevi Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, T‑112/05, ZOdl., str. II‑5049, točka 83).

126    Četrtič, tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 poudarjajo, da so samostojno sodelovale pri postopku in so posamično odgovorile na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.

127    Tudi s takimi trditvami ni mogoče ovreči domneve o odgovornosti družb TKAG in TKE za ravnanje njunih hčerinskih družb. Res je, da je Sodišče menilo, da lahko dejstvo, da matična družba nastopi kot edina sogovornica Komisije v zvezi z zadevno kršitvijo, priča o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva na ravnanje hčerinske družbe (zgoraj v točki 98 navedena sodba Stora Kopparbergs Bergslags proti Komisiji, točka 29). Vendar pa to, da hčerinske družbe skupine predložijo ločene odgovore na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, samo po sebi ne more pomeniti dokaza o samostojnosti navedenih hčerinskih družb.

128    Petič, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da točka 639 obrazložitve izpodbijane odločbe ni pravilna, ker je Komisija menila, da odločilni vpliv družbe TKE na ravnanje njenih hčerinskih družb izhaja iz internega navodila skupine, ki ga je izdala družba TKE in s katerim je svojim hčerinskim družbam naročila, naj se osredotočijo na notranje trge, čeprav je to navodilo samo izražalo poslovno politiko, ki so jo izvajale nacionalne hčerinske družbe. Osredotočenost na nacionalne trge naj bi izhajala iz razdelitve nalog med hčerinskimi družbami, ki je temeljila na posebnih razmerah na trgu.

129    Taka trditev izhaja iz napačnega razumevanja točk od 634 do 639 obrazložitve izpodbijane odločbe. Iz navedenih točk namreč izhaja, da je Komisija svoje mnenje, da je treba družbo TKE šteti za odgovorno za kršitve njenih hčerinskih družb, oprla na dejstvo, da je imela družba TKE stoodstotni delež v kapitalu svojih hčerinskih družb, in na domnevo, ki ni bila ovržena, o posledičnem odločilnem vplivanju na poslovno politiko hčerinskih družb. Res je, da je Komisija v točki 639 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla tudi, da dejstvo, da je družba TKE izdala interno navodilo skupine, s katerim je svojim hčerinskim družbam naročila, naj se osredotočijo na notranje trge, in da so hčerinske družbe sledile temu navodilu, dokazuje, da je družba TKE izkoristila možnost odločilnega vplivanja na poslovne dejavnosti svojih hčerinskih družb. Vendar je ta razlog pomenil odgovor na trditev, oblikovano v odgovoru družbe TKE na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, da je bila družba TKE samo vmesna holdinška družba, ki ni vodila tekočih dejavnosti družb v svoji lasti (glej točko 122 zgoraj).

130    Vsekakor in v nasprotju s trditvami tožečih strank dejstvo, da je družba TKE za hčerinske družbe skupine, ki so spadale v segment „dvigala“, izdala navodilo, naj se osredotočijo na svoje nacionalne trge, priča, kot je poudarila Komisija, o odločilnem vplivu družbe TKE ne samo na ravnanje njenih hčerinskih družb, ampak tudi na ravnanje družbe TKL, ki je, tako kot je na obravnavi potrdila tožeča stranka v zadevi T‑149/07, prav tako del navedenega segmenta.

131    Iz vsega navedenega izhaja, da je Komisija v točki 641 obrazložitve izpodbijane odločbe pravilno menila, da tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 niso ovrgle domneve o odgovornosti družb TKAG in TKE za kršitve, ki so jih storile hčerinske družbe ThyssenKrupp v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.

 Kršitev obveznosti obrazložitve in pravice do obrambe

132    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 v bistvu trdijo, da je Komisija v več pogledih kršila svojo obveznost obrazložitve. Najprej, izpodbijana odločba naj ne bi bila zadostno obrazložena v zvezi z ugotovitvijo, da družbi TKAG in TKE ter hčerinske družbe ThyssenKrupp tvorijo gospodarsko enoto, in naj ne bi vsebovala pojasnila, zakaj dokazi, ki so jih predložile družbe skupine ThyssenKrupp, niso zadostovali za ovrženje domneve o odgovornosti. Dalje, Komisija naj namenoma ne bi upoštevalo več dokazov, ki sta jih tožeči stranki v zadevah T-149/07 in T-150/07 predložili v odgovor na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Nazadnje, točka 639 obrazložitve izpodbijane odločbe naj bi vsebovala napake pri razlogovanju in naj bi se poleg tega sklicevala na ugotovitve Komisije v zvezi s skupino Otis.

133    Za uvod je treba opozoriti, da se Komisiji v skladu z ustaljeno sodno prakso pri obrazložitvi odločbe, ki jo mora izdati za zagotavljanje uporabe pravil o konkurenci, sicer ni treba spuščati v vsa dejanska in pravna vprašanja ter ugotovitve, ki so bile povod za sprejetje take odločbe, vendar mora v skladu s členom 253 ES navesti vsaj dejstva in ugotovitve, ki so v sistematiki njene odločbe bistvene za to, da se sodišču Unije in zadevnim osebam tako omogoči, da se seznanijo s pogoji, pod katerimi je uporabila Pogodbo (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 15. septembra 1998 v združenih zadevah European Night Services in drugi proti Komisiji, T‑374/94, T‑375/94, T‑384/94 in T‑388/94, Recueil, str. II‑3141, točka 95 in navedena sodna praksa).

134    Prvič, treba je zavrniti trditve tožečih strank v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07, ki se nanašajo na neobstoj obrazložitve v zvezi z ugotovitvijo, da družbe skupine ThyssenKrupp, naslovnice izpodbijane odločbe, tvorijo gospodarsko enoto. Treba je namreč ugotoviti, da iz točk od 633 do 641 obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Komisija pravno zadostno predstavila razloge, iz katerih je mogoče ravnanje hčerinskih družb ThyssenKrupp pripisati njihovima matičnima družbama TKE in/ali TKAG. Komisija se je namreč v teh točkah sklicevala na sodno prakso, navedeno v točki 96 zgoraj, da bi ugotovila, da je treba družbi TKAG in TKE šteti za odgovorni za ravnanje njunih hčerinskih družb, ki so sodelovale pri kršitvah člena 81 ES. Poleg tega je menila, da tožečim strankam ni uspelo ovreči domneve o odgovornosti.

135    Drugič, trditev tožečih strank v zadevah T‑149/07 in T‑150/07, da Komisija ni upoštevala nekaterih trditev, oblikovanih v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ni mogoče sprejeti.

136    Tako je treba, kar zadeva sklicevanje družbe TKE v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah na neobstoj nadnacionalnih navodil ter ločeno ukrepanje družbe TKE in njenih hčerinskih družb v okviru upravnega postopka, navesti, da je Komisija v točki 639 obrazložitve izpodbijane odločbe menila, da „[d]ejstvo, da je družba TKE izdala interno navodilo skupine, s katerim je svojim hčerinskim družbam naročila, naj se osredotočijo na notranje trge, in da so hčerinske družbe sledile temu navodilu, dokazuje, da je družba TKE izkoristila možnost odločilnega vplivanja na poslovne dejavnosti svojih hčerinskih družb“. Poleg tega je treba ugotoviti, čeprav Komisija v izpodbijani odločbi resda ni odgovorila na trditev o ločenem ukrepanju družbe TKE in njenih hčerinskih družb v okviru upravnega postopka, da taka trditev ne more biti bistvena v sistematiki izpodbijane odločbe in da torej glede na sodno prakso, navedeno v točki 133 zgoraj, ni zahtevala izrecnega odgovora Komisije.

137    Poleg tega je Komisija odgovorila tudi na trditve družbe TKAG v njenem odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Družba TKAG je v njem namreč trdila, da predložitev vloge na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 ne more utemeljiti materialne odgovornosti družbe TKAG, da družba TKAG pri kršitvi ni sodelovala niti neposredno niti posredno, da je bil sektor dvigal in tekočih stopnic organiziran decentralizirano in so ga samostojno upravljale nacionalne hčerinske družbe, da je družba TKAG le holdinška družba, ki se ni vmešavala v operativne dejavnosti svojih hčerinskih družb, dejavnih na področju dvigal in tekočih stopnic, da operativne družbe niso ravnale v skladu s smernicami na področju spoštovanja zakonov, ki jim jih je poslala družba TKE in v katerih jih je pozvala, naj prenehajo izvajati kršitve, da spis Komisije ne vsebuje elementov, ki bi dokazovali dejanski vpliv družbe TKAG na operativne družbe, in da je družba TKAG v upravnem postopku vedno nastopala ločeno od drugih družb. Kot pravilno navaja Komisija, točke od 74 do 87 odgovora družbe TKAG na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah vsebujejo predvsem pripombe v zvezi s pravnim merilom, ki ga je treba uporabiti v okviru pripisa ravnanja hčerinskih družb matični družbi, glede katerih je Komisija stališče podala v točkah od 603 do 605 in 639 obrazložitve izpodbijane odločbe. Kar zadeva dejanske trditve v tem odgovoru, družba TKAG ni predložila nobenega dokaza, ampak je samo napotila na smernice v zvezi z upoštevanjem konkurenčnega prava, ki pa niso bile priložene odgovoru družbe TKAG na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Nazadnje, tudi trditev v zvezi z ločenim ukrepanjem družbe TKAG in njenih hčerinskih družb v okviru upravnega postopka glede na sodno prakso, navedeno v točki 133 zgoraj, ni zahtevala izrecnega odgovora Komisije.

138    Očitek v zvezi z neobstojem obrazložitve je torej treba zavrniti.

139    Tretjič, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07 in T‑149/07 trdijo, da točka 639 obrazložitve izpodbijane odločbe ni zadostno obrazložena in pomeni „napako pri logičnem razmišljanju“, ker je Komisija menila, da je mogoče v okviru iste gospodarske enote domnevati, da hčerinska družba v glavnem izvaja navodila matične družbe, kar pomeni, da se iz želene ugotovitve analize (v obravnavanem primeru obstoj gospodarske enote) izpelje sam pogoj za tako ugotovitev (v obravnavanem primeru neobstoj indicev poslovne neodvisnosti hčerinskih družb ThyssenKrupp). Poleg tega naj ne bi bilo logično zavrniti razlog, s katerim bi bilo mogoče ovreči domnevo – v obravnavanem primeru neobstoj osebnih vezi med upravnimi odbori družbe TKE in njenih hčerinskih družb – z zatrjevanjem, da prekrivanje v vodstvenih organih ne pomeni pogoja za obstoj domneve.

140    Tudi teh trditev ni mogoče sprejeti. Po eni strani so namreč v nasprotju s sistemom domneve o odgovornosti, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točkah 96 in 97 zgoraj, in zlasti z dejstvom, da lahko matična družba navedeno domnevo ovrže s predložitvijo dokazov o samostojnosti svojih hčerinskih družb. Po drugi strani Komisija ni zavrnila trditve tožečih strank v zvezi z neobstojem prekrivanja med družbo TKE in njenimi hčerinskimi družbami z zatrjevanjem, da prekrivanje v vodstvenih organih ne pomeni pogoja za obstoj domneve o odgovornosti matične družbe. Nasprotno, iz sklicevanja na točko 619 obrazložitve izpodbijane odločbe in iz točke 640 obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je Komisija to trditev zavrnila, ker družba TKE ni predložila nobenega dokaza v njeno podporo. V zvezi s tem je treba poudariti, da trditve tožečih strank v zvezi z neobstojem prekrivanja med vodstvenimi organi družbe TKE in družbe TKAG ter njunih zadevnih hčerinskih družb tudi med postopkom pred Splošnim sodiščem niso bile podprte z nobenim listinskim dokazom (glej točko 125 zgoraj).

141    Kar zadeva točko 639 obrazložitve izpodbijane odločbe, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da so bile njihove pravice do obrambe kršene, ker se obrazložitev, predstavljena v navedeni točki obrazložitve izpodbijane odločbe, sklicuje na točko 626 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se nanaša na obstoj gospodarske enote med družbami skupine Otis, in ker Komisija odločilnih odlomkov točk od 622 do 625 obrazložitve izpodbijane odločbe ni razkrila družbi ThyssenKrupp.

142    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da tožeče stranke ne pojasnijo, kako je sklicevanje v točki 639 obrazložitve izpodbijane odločbe na točko 626 obrazložitve navedene odločbe vplivalo na pravice do obrambe med upravnim postopkom.

143    Ker je treba očitek iz točke 141 zgoraj razlagati tako, da se z njim uveljavlja neobstoj obrazložitve, je treba ugotoviti, da je, kar zadeva sklicevanje v točki 639 obrazložitve izpodbijane odločbe na točko 626 obrazložitve navedene odločbe, Komisija menila samo, da „kot je navedeno v točki 626 obrazložitve izpodbijane odločbe, za pripis odgovornosti matični družbi ni potrebno nikakršno prekrivanje dejavnosti dveh podjetij“. Ugotoviti pa je treba, da pojasnila, na katera se sklicuje točka 639 obrazložitve izpodbijane odločbe, niso v točki 626 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki ni bila prikrita družbam iz skupine ThyssenKrupp, ampak so v predhodni točki obrazložitve izpodbijane odločbe, zlasti v tem odlomku točke 625 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki prav tako ni bil prikrit družbam iz skupine ThyssenKrupp:

„[…] [Z]a pripis odgovornosti za ravnanje hčerinske družbe na trgu ni potrebno niti prekrivanje s poslovnimi dejavnostmi matične družbe niti tesna povezava z dejavnostjo hčerinske družbe. Povsem običajno je, da se različne dejavnosti in specializacije dodelijo različnim enotam v skupini podjetij.“

144    Zato tožeče stranke ne morejo upravičeno trditi, da so pravna načela, na katera se je Komisija oprla v točki 639 obrazložitve izpodbijane odločbe, ostala nejasna. V teh okoliščinah je torej treba zavrniti tudi očitek iz točke 141 zgoraj.

145    Četrtič, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, da je Komisija v svojih odgovorih na tožbe podala številne nove trditve, ki ne morejo nadomestiti neobstoja obrazložitve v izpodbijani odločbi. Te trditve naj bi bile prepozne in nedopustne ter vsekakor neutemeljene.

146    Kot je bilo opozorjeno v točki 133 zgoraj, mora Komisija v skladu s členom 253 ES navesti vsaj dejstva in ugotovitve, ki so v sistematiki njene odločbe bistvene zato, da se sodišču Unije in zadevnim osebam tako omogoči, da se seznanijo s pogoji, pod katerimi je uporabila Pogodbo. Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da mora biti obrazložitev navedena v sami odločbi ter da je ni mogoče prvič in naknadno navesti šele pred sodiščem, razen v izjemnih okoliščinah (glej zgoraj v točki 133 navedeno sodbo European Night Services in drugi proti Komisiji, točka 95 in navedena sodna praksa). Tako mora biti obrazložitev načeloma zadevni osebi sporočena istočasno kot odločba, ki posega v njen položaj (glej zgoraj v točki 94 navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 463 in navedena sodna praksa).

147    Kot je bilo ugotovljeno že v točki 134 zgoraj, iz točk od 633 do 641 obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Komisija pravno zadostno predstavila razloge, iz katerih je mogoče ravnanje hčerinskih družb ThyssenKrupp pripisati njihovima zadevnima matičnima družbama TKE in/ali TKAG. V zvezi s tem je treba navesti, da je namen trditev v odgovorih Komisije na tožbe samo odgovoriti na trditve v pisnih vlogah tožečih strank, in ne nadomestiti domnevnega neobstoja obrazložitve v izpodbijani odločbi.

148    Iz tega sledi, da tudi tega zadnjega očitka ni mogoče sprejeti.

149    Zato je treba vse očitke tožečih strank v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 v zvezi s kršitvijo člena 253 ES in pravic do obrambe pri pripisu kršitev, ki so jih storile hčerinske družbe ThyssenKrupp, družbama TKAG in TKE zavrniti.

 Predlogi za izvedbo pripravljalnih ukrepov

150    Tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 v podporo svoji trditvi, da so družbe skupine ThyssenKrupp podrobno pojasnile decentralizirano organizacijo segmentov dejavnosti v navedeni skupini, na katere se nanaša izpodbijana odločba, v skladu s členom 65(c) Poslovnika predlagajo, naj se zaslišijo oseba, odgovorna za zadevo pri Komisiji, uradnik Komisije, ki je vodil preglede v Nemčiji 28. in 29. januarja 2004, in član upravnega odbora družbe TKE. Poleg tega tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 predlagajo, naj se zasliši uslužbenec družbe TKAG. Tožeča stranka v zadevi T‑149/07 Splošnemu sodišču predlaga tudi, naj Komisiji odredi predložitev njene odločbe C(2005) 4634 z dne 30. novembra 2005 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] (zadeva COMP/38.354 – Industrijske vreče), katere povzetek je objavljen v Uradnem listu z dne 26. oktobra 2007 (UL 282, str. 41) in iz katere izhaja, da ni objektivnega razloga za naložitev solidarne globe vmesnemu holdingu, če je globa že naložena hčerinskim družbam kršiteljicam in holdingu, ki je na vrhu skupine.

151    V zvezi s presojo predlogov za izvedbo pripravljalnih ukrepov, ki jih je vložila stranka v sporu, je treba opozoriti, da samo Splošno sodišče presoja morebitno potrebo po dopolnitvi podatkov, ki so mu na voljo o zadevah, o katerih odloča (glej sodbo Sodišča z dne 22. novembra 2007 v zadevi Sniace proti Komisiji, C‑260/05 P, ZOdl., str. I-10005, točka 77 in navedena sodna praksa).

152    Po eni strani je treba v zvezi s predlogi za zaslišanje prič, s katerimi naj bi bilo mogoče dokazati, da so družbe skupine ThyssenKrupp podrobno pojasnile decentralizirano organizacijo segmentov dejavnosti v navedeni skupini, na katere se nanaša izpodbijana odločba, navesti, da Komisija ne izpodbija, da so družbe skupine ThyssenKrupp zagotovile ustna pojasnila v zvezi z domnevno decentralizirano organizacijo te skupine. Vendar pa je menila, da trditve družb skupine ThyssenKrupp niso bile podprte z listinskimi dokazi in so bile celo v nasprotju z nekaterimi elementi v spisu.

153    Po drugi strani, kar zadeva predlog za predložitev Odločbe Komisije C(2005) 4634, te ni mogoče šteti za nujno za rešitev spora, ker praksa odločanja Komisije ne more biti pravni okvir za globe na področju konkurence (zgoraj v točki 108 navedeni sodbi JCB Service proti Komisiji, točki 201 in 205, ter Britannia Alloys & Chemicals proti Komisiji, točka 60; sodba Splošnega sodišča z dne 8. oktobra 2008 v zadevi Carbone-Lorraine proti Komisiji, T‑73/04, ZOdl., str. II‑2661, točka 92).

154    Predloge za izvedbo pripravljalnih ukrepov je torej treba zavrniti, saj podatki v spisu Splošnemu sodišču zadostujejo za odločitev o tem tožbenem razlogu.

155    Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je treba ta tožbeni razlog zavrniti.

3.     Predlogi za odpravo ali znižanje naloženih glob

 Tožbeni razlog glede kršitve načela ne bis in idem

156    Komisija je v točki 655 obrazložitve izpodbijane odločbe tako zavrnila trditev družbe ThyssenKrupp, da bi bilo glede na domnevne odločbe o prizanesljivosti, ki so jih sprejeli nacionalni organi za konkurenco v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, z vsako globo, ki bi ji bila naložena, kršeno načelo ne bis in idem:

„Uporaba načela [ne bis in idem] predpostavlja […], da je bila izdana odločba o vprašanju, ali je bila kršitev dejansko storjena, ali da je bila ponovno preučena zakonitost navedenega ravnanja. V obravnavanem primeru ni nobeden od nacionalnih organov za konkurenco, ki jih navaja družba ThyssenKrupp, preučil zadeve niti sprejel dokončne vsebinske odločitve. Načelo ne bis in idem Komisiji ne preprečuje izvajanja njenih pooblastil, kadar je bila na nacionalni ravni sprejeta začasna odločba o prizanesljivosti. Poleg tega so bile v tej zadevi vse domnevne nacionalne odločbe, ki jih navaja družba ThyssenKrupp, sprejete po tem, ko je Komisija začela postopek v smislu člena 11(6) Uredbe št. 1/2003. Na podlagi te določbe je v takih okoliščinah vsem nacionalnim organom za konkurenco odvzeta njihova pristojnost za uporabo člena 81 [ES] […]“

157    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, da izpodbijana odločba krši načelo ne bis in idem. V zvezi s tem trdijo, da jim Komisija ne bi smela naložiti glob za kršitve, ki jih je družba ThyssenKrupp storila v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, ker so jih za navedene kršitve že pravnomočno obsodili belgijski, luksemburški in nizozemski organ za konkurenco v smislu člena 54 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 2, str. 9) (v nadaljevanju: KISS). Pri tem se sklicujejo na odločitev belgijskega odbora poročevalcev [zaupno](2), mnenje luksemburškega organa za konkurenco o prizanesljivosti [zaupno] in odobritev prizanesljivosti (clementietoezegging) nizozemskega organa za konkurenco [zaupno]. Poudarjajo tudi, da so bile odločbe nacionalnih organov za konkurenco sprejete, preden je Komisija 7. oktobra 2005 uvedla postopek, tako da za nacionalne organe za konkurenco ni mogoče šteti, da v času, ko so sprejeli svoje odločbe, na podlagi člena 11(6) Uredbe št. 1/2003 niso imeli več pristojnosti za to.

158    Treba je opozoriti, da je načelo ne bis in idem, ki je potrjeno tudi s členom 4 Protokola št. 7 EKČP, temeljno načelo prava Unije, katerega spoštovanje zagotavlja sodišče (sodba Sodišča z dne 29. junija 2006 v zadevi SGL Carbon proti Komisiji, C‑308/04 P, ZOdl., str. I‑5977, točka 26, in sodba Splošnega sodišča z dne 18. junija 2008 v zadevi Hoechst proti Komisiji, T‑410/03, ZOdl., str. II‑881, točka 598).

159    Na področju konkurenčnega prava Unije je že bilo razsojeno, da to načelo prepoveduje, da bi Komisija še enkrat obsodila ali preganjala podjetje zaradi protikonkurenčnega ravnanja, za katero je že bilo kaznovano ali njegova odgovornost ni bila ugotovljena v prejšnji odločbi Komisije, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva (sodba Sodišča z dne 15. oktobra 2002 v združenih zadevah Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi proti Komisiji, C‑238/99 P, C‑244/99 P, C‑245/99 P, C‑247/99 P, od C‑250/99 P do C‑252/99 P in C‑254/99 P, Recueil, str. I‑8375, točka 59; sodbi Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, T‑224/00, Recueil, str. II‑2597, točki 85 in 86, in z dne 29. aprila 2004 v združenih zadevah Tokai Carbon in drugi proti Komisiji, T‑236/01, T‑239/01, od T‑244/01 do T‑246/01, T‑251/01 in T‑252/01, Recueil, str. II‑1181, točki 130 in 131, ter zgoraj v točki 69 navedena sodba FNCBV in drugi proti Komisiji, točka 340).

160    Uporaba načela ne bis in idem torej predpostavlja, da je bilo odločeno o obstoju kršitve ali da je bila preverjena zakonitost presoje kršitve (zgoraj v točki 159 navedena sodba Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi proti Komisiji, točka 60). Tako načelo ne bis in idem prepoveduje samo novo vsebinsko presojo obstoja kršitve, katere posledica bi bila naložitev bodisi še druge sankcije poleg prve, če bi bila znova ugotovljena odgovornost, bodisi prve sankcije, če bi bila odgovornost, ki je bila izključena s prvo odločbo, ugotovljena z drugo (zgoraj v točki 159 navedena sodba Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi proti Komisiji, točka 61).

161    Kar zadeva vprašanje, ali lahko odločba nacionalnega organa za konkurenco Komisiji prepreči, da znova obsodi ali preganja isto podjetje, je treba opozoriti, da morajo biti za uporabo načela ne bis in idem izpolnjeni trije pogoji, in sicer istovetnost dejstev, enotnost kršitelja in enotnost pravno varovanega interesa. To načelo torej prepoveduje, da bi bila ista oseba več kot enkrat sankcionirana za isto nezakonito ravnanje, zato da bi se zavarovala ista pravno varovana dobrina (sodba Sodišča z dne 7. januarja 2004 v združenih zadevah Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, str. I‑123, točka 338; zgoraj v točki 69 navedena sodba FNCBV in drugi proti Komisiji, točka 340, in zgoraj v točki 158 navedena sodba Hoechst proti Komisiji, točka 600).

162    Ker je namen ukrepanja organov za konkurenco držav članic na eni strani in Komisije na drugi strani, ko na podlagi pristojnosti, ki so jim bile dodeljene s členom 5 oziroma členom 14 Uredbe št. 1/2003, preganjajo in obsodijo podjetja za kršitve členov 81 ES in 82 ES, zavarovati isto pravno dobrino, to je svobodno konkurenco na skupnem trgu, ki je na podlagi člena 3(1)(g) ES temeljni cilj Skupnosti (glej v tem smislu zgoraj v točki 158 navedeno sodbo SGL Carbon proti Komisiji, točka 31), je treba ugotoviti, da načelo ne bis in idem prepoveduje, da bi Komisija znova obsodila ali preganjala podjetje zaradi kršitve členov 81 ES ali 82 ES, za katero je že bilo sankcionirano ali glede katere je bilo s prejšnjo odločbo nacionalnega organa za konkurenco, ki je bila sprejeta na podlagi člena 5 Uredbe št. 1/2003 in je postala pravnomočna, ugotovljeno, da ni odgovorno za to kršitev.

163    Treba je torej preučiti, na prvem mestu, ali akti, navedeni v točki 157 zgoraj, pomenijo odločbe nacionalnih organov za konkurenco, s katerimi so bile tožeče stranke sankcionirane, ali je bilo dokončno ugotovljeno, da niso odgovorne za kršitve v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, ki so ugotovljene v izpodbijani odločbi.

164    Ugotoviti je treba, da se akti zadevnih nacionalnih organov za konkurenco sklicujejo na imuniteto, ki bi bila lahko po potrebi priznana družbam iz skupine ThyssenKrupp za kršitve v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, ki so bile pozneje ugotovljene in sankcionirane v izpodbijani odločbi. Vendar kot Komisija pravilno poudarja v točki 655 obrazložitve izpodbijane odločbe, ni „nobeden od nacionalnih organov za konkurenco, ki jih navaja družba ThyssenKrupp, […] sprejel dokončne vsebinske odločitve“. Ker v aktih nacionalnih organov za konkurenco, na katere se sklicujejo tožeče stranke, ni odločeno o obstoju kršitev, storjenih v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, Komisiji v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 160 zgoraj, ne morejo preprečiti, da ugotovi in sankcionira navedene kršitve v izpodbijani odločbi.

165    Po mnenju tožečih strank v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 bi za uporabo načela ne bis in idem zadostovalo že, če bi nacionalni organ za konkurenco samo na kratko preučil kršitev. V zvezi s tem se sklicujejo na člen 54 KISS in sodbo Sodišča z dne 11. februarja 2003 v združenih zadevah Gözütok in Brügge (C‑187/01 in C‑385/01, Recueil, str. I‑1345, točka 30), s katero naj bi bila ovržena zgoraj v točki 159 navedena sodba Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi proti Komisiji (točka 60). Odločbe o imuniteti nacionalnih organov za konkurenco naj bi izpolnjevale pogoje iz člena 54 KISS.

166    V zvezi s tem je treba navesti, da člen 54 KISS določa, da se „[o]seba, proti kateri je bil sodni postopek v eni pogodbenici pravnomočno končan, […] za ista dejanja ne sme preganjati v drugi pogodbenici […]“. V skladu z zgoraj v točki 165 navedeno sodbo Gözütok in Brügge (točki 30 in 31) je sodni postopek proti osebi pravnomočno končan, če je po nacionalnem postopku postopek odstopa od pregona pravnomočno končan, tudi če v okviru tovrstnega postopka ne sodeluje nobeno sodišče.

167    Tudi ob predpostavki, da bi se bilo na področju konkurenčnega prava Unije mogoče sklicevati na člen 54 KISS, ker izraža splošno načelo prava Unije, to je načelo ne bis in idem, bi bilo treba ugotoviti, da za začasno odločbo o prizanesljivosti, ki jo je sprejel nacionalni organ za konkurenco, nikakor ni mogoče šteti, da spada pod to določbo. Odobritev začasne imunitete namreč ne izpolnjuje merila pravnomočno končanega postopka odstopa od pregona, ki ga določa člen 54 KISS.

168    Kar zadeva, prvič, domnevno odločbo belgijskega organa za konkurenco, je treba ugotoviti, da je to [zaupno] izdal belgijski odbor poročevalcev. Glede na skupno obvestilo sveta za konkurenco in odbora poročevalcev o imuniteti pred globami in znižanju glob v primerih kartelov (v nadaljevanju: belgijsko obvestilo o ugodni obravnavi) vloge za imuniteto, vložene pri belgijskem organu za konkurenco, najprej preuči odbor poročevalcev (točki 7 in 8 belgijskega obvestila o ugodni obravnavi). Vendar, ker je „[…] svet za konkurenco […] sodni organ, ki je pristojen za odločanje“ (točka 7 belgijskega obvestila o ugodni obravnavi), je samo ta organ pristojen za sprejetje dokončnih odločb o imuniteti „[p]o koncu preiskave […] na podlagi poročila o preiskavi […], ki ga pripravi poročevalec“ (točka 8 belgijskega obvestila o ugodni obravnavi; glej tudi točki 21 in 22 belgijskega obvestila o ugodni obravnavi). Glede na belgijski pravni okvir je torej dopis odbora poročevalcev v zvezi z vlogo za imuniteto vedno začasen.

169    Začasnost dopisa odbora poročevalcev [zaupno] poleg tega izhaja iz njegove vsebine, saj je v njem potrjeno, da vloge „[…] prima facie izpolnjujejo pogoje za priznanje imunitete […]“.

170    Ni torej mogoče šteti, da je z dopisom odbora poročevalcev [zaupno] postopek odstopa od pregona v zvezi s sodelovanjem družbe ThyssenKrupp pri kršitvi v Belgiji pravnomočno končan. Ker belgijski organ za konkurenco ni pravnomočno končal sodnega postopka proti družbi ThyssenKrupp v smislu člena 54 KISS, ni Komisiji v obravnavanem primeru nič preprečevalo, da je v členih 1(1) in 2(1) izpodbijane odločbe ugotovila oziroma sankcionirala sodelovanje tega podjetja pri kršitvi v Belgiji.

171    Kar zadeva, drugič, mnenje o luksemburškega sveta za konkurenco o prizanesljivosti, [zaupno] je treba ugotoviti, de je z njim družbama TKAL in TKE priznana njuna vloga za prizanesljivost v zvezi s kršitvijo v Luksemburgu in je potrjeno, da je ta vloga upoštevna za potrebe postopka v Luksemburgu (člena 1 in 2 mnenja o prizanesljivosti). Vendar tako kot pri dopisu belgijskega odbora poročevalcev tudi v tem primeru ni bila v zvezi z navedeno vlogo za imuniteto sprejeta nobena dokončna odločba. Luksemburški svet za konkurenco je namreč menil, da je „primerno prekiniti vsebinsko odločanje o vlogi za prizanesljivost in počakati na izid preiskave, ki jo je uvedla Komisija […]“ (točka 6 in člen 3 mnenja o prizanesljivosti).

172    V teh okoliščinah z mnenjem [zaupno] luksemburškega organa za konkurenco o prizanesljivosti sodni postopek proti družbi ThyssenKrupp prav tako ni bil „pravnomočno končan“ v smislu člena 54 KISS. Zato to mnenje o prizanesljivosti Komisiji ni preprečevalo, da je v členih 1(3) in 2(3) izpodbijane odločbe ugotovila oziroma sankcionirala sodelovanje tega podjetja pri kršitvi v Luksemburgu.

173    Kar zadeva, tretjič, odobritev prizanesljivosti nizozemskega organa za konkurenco [zaupno], je treba ugotoviti, da tudi ta ni dokončna. V njej je namreč imuniteta družbama TKAG in TKL odobrena samo, če bi nizozemski organ za konkurenco sam preučil in preganjal kršitev na Nizozemskem bodisi na zahtevo Komisije bodisi na svojo pobudo (točka 7 odobritve prizanesljivosti). Ker se to v obravnavanem primeru ni zgodilo, je odobritev prizanesljivosti ostala začasna in ni povzročila odstopa od pregona družbe ThyssenKrupp zaradi njenega sodelovanja pri kršitvi na Nizozemskem.

174    V teh okoliščinah odobritev prizanesljivosti Komisiji ni preprečevala, da je v členih 1(4) in 2(4) izpodbijane odločbe ugotovila oziroma sankcionirala sodelovanje družbe ThyssenKrupp pri kršitvi na Nizozemskem.

175    Komisija je torej v točki 655 obrazložitve izpodbijane odločbe pravilno menila, da akti nacionalnih organov za konkurenco, navedeni v točki 157 zgoraj, pomenijo začasne odločbe o prizanesljivosti, ki ji niso preprečevale izvajanja njenih pooblastil.

176    Na drugem mestu so glede na zgornje ugotovitve trditve tožečih strank, v skladu s katerimi je Komisija v točki 655 obrazložitve izpodbijane odločbe napačno menila, da zadevni nacionalni organi za konkurenco v času, ko so sprejeli akte, navedene v točki 157 zgoraj, v skladu s členom 11(6) Uredbe št. 1/2003 niso več imeli pristojnosti za to, neupoštevne. Tudi ob predpostavki, da so bili navedeni organi v času, ko so sprejeli akte, navedene v točki 157 zgoraj, še vedno pristojni za sprejetje odločb o prizanesljivosti, je treba ugotoviti, da navedeni akti v obravnavanem primeru ne zadostujejo za uporabo načela ne bis in idem, ker v njih ni odločeno o obstoju kršitve in ker so vsekakor začasni.

177    Enako velja za trditve v zvezi s prednostjo načela ne bis in idem pred sekundarno zakonodajo Unije, ker pogoji za uporabo navedenega načela v obravnavanem primeru nikakor niso izpolnjeni.

178    Na tretjem mestu tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da so imele legitimna pričakovanja, da bodo z akti nacionalnih organov za konkurenco, navedenimi v točki 157 zgoraj, zaščitene pred novim pregonom Komisije.

179    Pravico sklicevati se na varstvo legitimnih pričakovanj ima vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem je uprava Unije s tem, da mu je dala natančna zagotovila, pri njem vzbudila utemeljena pričakovanja (sodba Sodišča z dne 15. julija 2004 v združenih zadevah Di Lenardo in Dilexport, C‑37/02 in C‑38/02, ZOdl., str. I‑6911, točka 70, ter sodbi Splošnega sodišča z dne 17. decembra 1998 v zadevi Embassy Limousines & Services proti Parlamentu, T‑203/96, Recueil, str. II‑4239, točka 74, in z dne 15. novembra 2007 v zadevi Enercon proti UUNT (Vetrna turbina), T‑71/06, neobjavljena v ZOdl., točka 36).

180    Nasprotno se na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj ne more sklicevati oseba, ki ji uprava ni dala natančnih zagotovil (sodbi Splošnega sodišča z dne 14. septembra 1995 v zadevi Lefebvre in drugi proti Komisiji, T‑571/93, Recueil, str. II‑2379, točka 72, in z dne 29. januarja 1998 v zadevi Dubois in Fils proti Svetu in Komisiji, T‑113/96, Recueil, str. II‑125, točka 68). Taka zagotovila so, ne glede na obliko, v kateri so bila sporočena, natančne, brezpogojne in skladne informacije iz pooblaščenih in zanesljivih virov (sodba Splošnega sodišča z dne 21. julija 1998 v združenih zadevah Mellett proti Sodišču, T‑66/96 in T‑221/97, RecFP, str. I‑A‑449 in II‑1305, točki 104 in 107).

181    Ugotoviti je treba, da tožeče stranke ne navajajo nobenega elementa, iz katerega bi izhajalo, da jim je Komisija dala natančna zagotovila, da bodo z akti nacionalnih organov za konkurenco, navedenimi v točki 157 zgoraj, zaščitene pred kakršnim koli pregonom ali obsodbo za kršitve v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, ugotovljene in sankcionirane v izpodbijani odločbi. Prav tako in neodvisno od vprašanja, ali lahko ravnanje nacionalnih organov za konkurenco pri subjektih vzbudi legitimna pričakovanja, ki lahko vplivajo na zakonitost odločbe Komisije, tožeče stranke ne navajajo nobenega elementa, s katerim bi dokazale, da so od nacionalnih organov za konkurenco prejele natančna zagotovila, da bo z akti, navedenimi v točki 157 zgoraj, Komisiji preprečeno, da bi ugotovila in sankcionirala navedene kršitve. Nazadnje, kot je bilo navedeno že v točkah od 168 do 175 zgoraj, iz vsebine navedenih aktov izhaja, da so bili ti začasni in zato niso mogli vzbuditi nikakršnega legitimnega pričakovanja, da družba ThyssenKrupp ne bo preganjana in sankcionirana za kršitve, ugotovljene v izpodbijani odločbi.

182    Trditev v zvezi z načelom varstva legitimnih pričakovanj je torej treba zavrniti.

183    Na četrtem mestu, podredno, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, da tudi če se načelo ne bis in idem ne bi uporabljajo, dejstvo, da nacionalne odločbe o imuniteti, sprejete v zvezi z njimi, niso bile upoštevane v izpodbijani odločbi, pomeni očitno napako pri presoji ter kršitev načel dobrega upravljanja in pravne varnosti.

184    Najprej, kot izhaja iz točk od 158 do 175 zgoraj, akti nacionalnih organov za konkurenco, na katere se sklicujejo tožeče stranke, pomenijo začasne odločbe o prizanesljivosti, ki Komisiji ne preprečujejo izvajanja njenih pooblastil.

185    Dalje, iz sodne prakse, na katero se sklicujejo tožeče stranke v podporo svoji trditvi, izhaja, da mora Komisija na podlagi načela pravičnosti pri določitvi globe upoštevati sankcije, ki jih je isto podjetje že utrpelo za ista dejstva, če gre za sankcije, naložene za kršitve prava države članice s področja omejevalnih sporazumov, ki so bile posledično storjene na ozemlju Unije (sodbi Sodišča z dne 13. februarja 1969 v zadevi Wilhelm in drugi, 14/68, Recueil, str. 1, točka 11, in z dne 14. decembra 1972 v zadevi Boehringer Mannheim proti Komisiji, 7/72, Recueil, str. 1281, točka 3; zgoraj v točki 159 navedena sodba Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, točka 87; glej v tem smislu tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 27. septembra 2006 v zadevi Roquette Frères proti Komisiji, T‑322/01, ZOdl., str. II‑3137, točka 279).

186    Vendar tak položaj v obravnavani zadevi očitno ne obstaja, ker ni sporno, da z akti nacionalnih organov za konkurenco, navedenimi v točki 157 zgoraj, tožečim strankam ni bila naložena nobena sankcija.

187    Nazadnje, sodna praksa, navedena v točki 185 zgoraj, se je nanašala na odločbe, ki so jih nacionalni organi za konkurenco sprejeli v času, ko Uredba št. 1/2003 še ni veljala, in je zadevala tveganje, da bi bila kršitev podvržena vzporednim sankcijam na podlagi notranjega prava in konkurenčnega prava Unije. Kot pravilno poudarja Komisija, je tako tveganje zdaj odpravljeno zaradi Evropske mreže za konkurenco, ustanovljene z Uredbo št. 1/2003, določb o sodelovanju med Komisijo in organi za konkurenco držav članic, ki jih vsebuje navedena uredba, in obvestila o sodelovanju v okviru mreže.

188    Glede na navedeno ni bila Komisija v obravnavanem primeru z nobenim načelom prava Unije zavezana k temu, da pri določitvi glob v izpodbijani odločbi upošteva začasne odločbe o prizanesljivosti, navedene v točki 157 zgoraj.

189    Podredno trditev, ki jo navajajo tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07, je treba torej prav tako zavrniti.

190    V teh okoliščinah je treba tožbeni razlog kršitve načela ne bis in idem v celoti zavrniti.

 Tožbeni razlog glede kršitve smernic iz leta 1998, načel sorazmernosti in enakega obravnavanja ter pravice do obrambe pri določitvi izhodiščnega zneska glob na podlagi teže kršitev

 Uvodne ugotovitve

191    Tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑148/08, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 v okviru tega tožbenega razloga izpodbijajo določitev izhodiščnega zneska glob s strani Komisije.

192    V uvodu je treba opozoriti, da ima Komisija na podlagi ustaljene sodne prakse pri izbiri metode izračuna globe široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Ta metoda, ki jo določajo smernice iz leta 1998, Komisiji omogoča veliko fleksibilnost pri izvajanju pooblastila za odločanje po prostem preudarku v skladu z določbami člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 3. septembra 2009 v združenih zadevah Papierfabrik August Koehler in drugi proti Komisiji, C‑322/07 P, C‑327/07 P in C‑338/07 P, ZOdl., str. I-7191, točka 112 in navedena sodna praksa).

193    Težo kršitev konkurenčnega prava Unije je treba ugotoviti ob upoštevanju številnih dejavnikov, kot so zlasti okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilni učinek glob, pri čemer ni zavezujočega ali izčrpnega seznama meril, ki jih je obvezno treba upoštevati (sodbi Sodišča z dne 19. marca 2009 v zadevi Archer Daniels Midland proti Komisiji, C‑510/06 P, ZOdl., str. I‑1843, točka 72, in z dne 3. septembra 2009 v zadevi Prym in Prym Consumer proti Komisiji, C‑534/07 P, ZOdl., str. I‑7415, točka 54).

194    Kot je bilo navedeno v točki 25 zgoraj, je Komisija v obravnavanem primeru znesek glob določila na podlagi metode, določene v smernicah iz leta 1998.

195    Čeprav smernic iz leta 1998 ni mogoče opredeliti kot pravno pravilo, ki bi ga uprava v vsakem primeru morala spoštovati, vseeno določajo pravilo ravnanja, ki kaže na prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti brez navedbe razlogov, ki bi bili združljivi z načelom enakega obravnavanja (glej zgoraj v točki 94 navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 209 in navedena sodna praksa, in zgoraj v točki 153 navedeno sodbo Carbone-Lorraine proti Komisiji, točka 70).

196    Komisija se s tem, da sprejme taka pravila ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila glede na okoliščine primera sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo legitimnih pričakovanj (glej zgoraj v točki 94 navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 211 in navedena sodna praksa, ter zgoraj v točki 153 navedeno sodbo Carbone-Lorraine proti Komisiji, točka 71).

197    Poleg tega smernice iz leta 1998 na splošno in abstraktno določajo metodologijo, ki si jo je Komisija določila za potrebe določitve višine glob, in posledično podjetjem zagotavljajo pravno varnost (zgoraj v točki 94 navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točki 211 in 213).

198    Nazadnje je treba opozoriti, da je v smernicah iz leta 1998 na prvem mestu določena presoja teže kršitve, na podlagi katere se lahko določi splošni izhodiščni znesek (točka 1(A), drugi odstavek). Na drugem mestu se teža preuči glede na naravo storjenih kršitev in značilnosti zadevnega podjetja, zlasti glede na njegovo velikost in položaj na upoštevnem trgu, kar lahko povzroči ponderiranje izhodiščnega zneska, razvrstitev podjetij v kategorije in določitev posebnega izhodiščnega zneska (točka 1(A), tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek).

 Izpodbijana odločba

199    Na prvem mestu je Komisija v oddelku izpodbijane odločbe, ki se nanaša na težo kršitev (oddelek 13.6.1), vzporedno preučila štiri kršitve, ugotovljene v členu 1 te odločbe, ker naj bi imele „nekaj skupnih elementov“ (točka 657 obrazložitve izpodbijane odločbe). Ta oddelek je razdeljen na tri pododdelke, med katerimi je prvi naslovljen „Narava kršitev“ (pododdelek 13.6.1.1), drugi „Velikost zadevnega geografskega trga“ (pododdelek 13.6.1.2) in tretji „Sklep o teži kršitve“ (pododdelek 13.6.1.3).

200    Komisija je v pododdelku, naslovljenem „Narava kršitev“, v točkah 658 in 659 obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila:

„(658) Kršitve, na katere se nanaša ta odločba, so vključevale zlasti tajno dogovarjanje med konkurenti o delitvi trgov ali zamrznitvi tržnih deležev z delitvijo projektov prodaje in montaže novih dvigal in/ali tekočih stopnic ter o nekonkuriranju pri vzdrževanju in posodabljanju dvigal in tekočih stopnic (razen v Nemčiji, kjer dejavnost vzdrževanja in posodabljanja ni bila vključena v razprave med članicami kartela). Take horizontalne omejitve so že po naravi med najresnejšimi kršitvami člena 81 [ES]. Zaradi kršitev iz te zadeve so bile stranke na trgu umetno prikrajšane za prednosti, ki bi jih lahko pričakovale od konkurenčne ponudbe. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so bila med goljufivimi projekti tudi javna naročila, ki se financirajo iz davkov in se izvajajo prav zato, da bi prejeli konkurenčne ponudbe, za katere je značilno zlasti ugodno razmerje med kakovostjo in ceno.

(659) Pri presoji teže kršitve so običajno pomembnejši dejavniki, povezani z njenim predmetom, kot pa dejavniki, povezani z njenimi učinki, še zlasti, če se sporazumi, kot je sporazum iz te zadeve, nanašajo na zelo resne kršitve, kot sta določitev cen in delitev trga. Učinki sporazuma običajno niso zadostno merilo za presojo teže kršitve.“

201    Komisija je potrdila, da „ni poskusila dokazati natančnih učinkov kršitve, saj je nemogoče z zadostno gotovostjo opredeliti upoštevne konkurenčne parametre (cena, poslovni pogoji, kakovost, inovacije in drugo), če ne bi bilo kršitev“ (točka 660 obrazložitve izpodbijane odločbe). Vendar je menila, da je „[o]čitno […], da so imele kršitve dejanski vpliv“, in glede tega pojasnila, da „[ž]e samo dejstvo, da so članice kartela uresničile različne protikonkurenčne ureditve, kaže na vpliv na trg, čeprav je dejanski vpliv težko izmeriti, saj zlasti ni znano, ali in koliko drugih projektov je bilo še vključenih v goljufanje pri ponudbi, niti koliko projektov je bilo morda razdeljenih med članice kartela, ne da bi bili za to potrebni stiki med njimi“ (točka 660 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je v isti točki obrazložitve izpodbijane odločbe še dodala, da „[v]eliki skupni tržni deleži konkurentov kažejo na verjetne protikonkurenčne učinke, sorazmerna stabilnost teh tržnih deležev med celotnim trajanjem kršitev pa potrjuje te učinke“.

202    Komisija je v točkah od 661 do 669 obrazložitve izpodbijane odločbe odgovorila na trditve tožečih strank iz upravnega postopka, s katerimi so te želele dokazati omejen vpliv kršitev na trg.

203    Komisija je v pododdelku, naslovljenem „Velikost zadevnega geografskega trga“, v točki 670 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da so „[o]mejevalni sporazumi, na katere se nanaša [izpodbijana] odločba, […] zajemali celotno ozemlje Belgije, Nemčije, Luksemburga oziroma Nizozemske“ in da „[i]z sodne prakse jasno izhaja, da se celotno ozemlje države članice že samo po sebi šteje za znaten del skupnega trga“.

204    V pododdelku, naslovljenem „Sklep o teži kršitve“, je Komisija v točki 671 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da je „glede na naravo kršitev in dejstvo, da je vsaka od njih zajemala ozemlje ene od držav članic (Belgije, Nemčije, Luksemburga oziroma Nizozemske), vsaka od naslovnic storila eno ali več zelo resnih kršitev člena 81 [ES]“. Na podlagi tega je sklenila, da „so ti dejavniki takšni, da je treba kršitve šteti za zelo resne, čeprav njihovega dejanskega vpliva ni mogoče izmeriti“.

205    Na drugem mestu je Komisija v oddelku izpodbijane odločbe, naslovljenem „Različno obravnavanje“ (oddelek 13.6.2), določila izhodiščni znesek globe za posamezna podjetja, ki so sodelovala v različnih kartelih (glej točke od 28 do 31 zgoraj), pri čemer je – kot je navedeno v točki 672 obrazložitve izpodbijane odločbe – upoštevala „dejansko gospodarsko zmožnost kršiteljic, da povzročijo večjo škodo konkurenci“. V točki 673 obrazložitve izpodbijane odločbe je še pojasnila, da so bila podjetja „zato razvrščena v več kategorij glede na ustvarjen promet v sektorju dvigal in/ali tekočih stopnic, vključno s storitvami vzdrževanja in posodabljanja, če je bilo to primerno“.

 Domnevna nezakonitost splošnih izhodiščnih zneskov glob

206    Na prvem mestu, kar zadeva kršitev v Nemčiji, tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je Komisija pri določitvi izhodiščnega zneska globe kršila načelo sorazmernosti in svojo prakso odločanja. Izhodiščni znesek globe naj bi namreč določila tako, da se je oprla na velikost trga dvigal in tekočih stopnic, ki naj bi bil vreden več kot 500 milijonov EUR (točka 664 obrazložitve izpodbijane odločbe). Karteli pa naj bi prizadeli samo prodajo tekočih stopnic in majhen del prodaje dvigal v Nemčiji, ki naj bi ustrezal velikim ali prestižnim projektom. Tako naj vrednost trga, na katerega so se nanašali sporazumi, ne bi presegala 170 milijonov EUR. Trg velikih projektov naj bi bil ločen od drugih trgov na področju dvigal, na njem naj bi bile prisotne samo družbe Otis, Schindler, Kone in ThyssenKrupp, konkurenčni pogoji na njem pa naj bi bili tako posebni, da naj omejevalni sporazumi, ki so se nanašali nanj, ne bi mogli občutno vplivati na trg standardnih dvigal, kar naj bi izhajalo iz izvedenskega poročila, ki so ga predložile tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 (v nadaljevanju: izvedensko poročilo). Po mnenju tožečih strank v zadevah T‑149/07 in T‑150/07 nikakor ni mogoče upoštevati špekulacij o večjih učinkih, ker niso bili navedeni v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, kar pomeni kršitev njunih pravic do obrambe.

207    Na prvem mestu je treba poudariti, da tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 ne izpodbijajo zakonitosti metodologije, opisane v točki 1(A) smernic iz leta 1998 v zvezi z določanjem splošnih izhodiščnih zneskov glob. Ta metodologija ustreza pavšalni logiki, na podlagi katere se splošni izhodiščni znesek globe, določen glede na težo kršitve, izračuna glede na naravo kršitve in njen geografski obseg ter dejanski vpliv zadevne kršitve na trg, če ga je mogoče izmeriti (sodbi Splošnega sodišča z dne 15. marca 2006 v zadevi BASF proti Komisiji, T‑15/02, ZOdl., str. II‑497, točka 134, in z dne 6. maja 2009 v zadevi Wieland-Werke proti Komisiji, T‑116/04, ZOdl., str. II‑1087, točka 62).

208    V nasprotju s trditvami tožečih strank v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 Komisija splošnega izhodiščnega zneska globe za kršitev v Nemčiji ni določila tako, da se je oprla na velikost domnevno prizadetega trga. Kot je razvidno iz točk od 657 do 671 obrazložitve izpodbijane odločbe, je Komisija namreč svojo ugotovitev v zvezi s presojo teže kršitev oprla na naravo navedenih kršitev in njihov geografski obseg.

209    V zvezi s tem je treba navesti, da velikost zadevnega trga načeloma ni obvezen element, ampak le eden od elementov, upoštevnih za presojo teže kršitve, saj Komisiji v skladu s sodno prakso ni treba niti opredeliti zadevnega trga niti oceniti njegove velikosti, če ima zadevna kršitev protikonkurenčen cilj (glej v tem smislu zgoraj v točki 193 navedeno sodbo Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točki 55 in 64).

210    Tako lahko Komisija za določitev splošnega izhodiščnega zneska globe upošteva vrednost trga, na katerem se je izvajala kršitev, ni pa k temu zavezana (glej v tem smislu zgoraj v točki 207 navedeni sodbi BASF proti Komisiji, točka 134, in Wieland-Werke proti Komisiji, točka 63). Smernice iz leta 1998 namreč ne določajo, da se znesek glob izračuna glede na celotni promet ali promet, ki so ga ustvarila podjetja na zadevnem trgu. Vendar ne nasprotujejo temu, da bi se tak promet zaradi spoštovanja splošnih načel prava Unije, in če okoliščine to zahtevajo, upošteval pri določanju globe (zgoraj v točki 159 navedena sodba Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, točka 187). Trditev tožečih strank, da bi moral splošni izhodiščni znesek globe, določen za kartel v Nemčiji, izražati domnevno omejeno velikost zadevnega trga, torej temelji na napačni premisi in jo je treba zavrniti.

211    Treba je torej zavrniti trditev tožečih strank, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti, ker v zvezi s trgom dvigal ni upoštevala dejstva, da so karteli vplivali samo na velike ali prestižne projekte in da torej vrednost trga, na katerega so se nanašali karteli, ni presegala 170 milijonov EUR. Poleg tega ni mogoče sprejeti trditve, ki se nanaša na kršitev prakse odločanja Komisije, ker, kot je bilo navedeno v točki 153 zgoraj, taka praksa ne more biti pravni okvir za globe na področju konkurence.

212    Vsekakor je treba ugotoviti, da je tudi na podlagi ocen, ki jih predlagajo tožeče stranke in v skladu s katerimi vrednost zadevnega trga ni presegala 170 milijonov EUR, izhodiščni znesek globe v višini 70 milijonov EUR pomenil približno 41 % trga. Že pa je bilo razsojeno, da so lahko izhodiščni zneski v tako visokem odstotku upravičeni v primerih zelo resnih kršitev (glej v tem smislu zgoraj v točki 210 navedeno sodbo BASF proti Komisiji, točke 130 in od 133 do 137).

213    V teh okoliščinah trditve, ki se nanaša na domnevno kršitev pravic do obrambe tožečih strank v zadevah T‑149/07 in T‑150/07, prav tako ni mogoče sprejeti. Razen dejstva, da Komisija v nasprotju s trditvami navedenih tožečih strank teže kršitve ni določila na podlagi velikosti trga, ki ga je prizadel kartel, niti na podlagi vpliva tega kartela, je treba ugotoviti, da je Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah in zlasti v točkah od 77 do 83 ter v točkah 579 in 583 tega obvestila menila, da se je kartel v Nemčiji nanašal na vse sektorje dvigal in tekočih stopnic. Poleg tega je Komisija, kar zadeva presojo teže vsake kršitve za določitev zneska globe, v točki 617(b) obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah navedla, da bo upoštevala dejstvo, da so „bile ureditve razširjene po celotnem sektorju dvigal in tekočih stopnic“.

214    Drugič, kar zadeva trditev tožečih strank v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07, da karteli niso vplivali na domnevno ločen trg standardnih dvigal, je treba opozoriti, da je v zvezi s presojo teže kršitve v smernicah iz leta 1998 v točki 1(A), prvi in drugi odstavek, navedeno:

„Pri ocenjevanju teže kršitve je [treba] upoštevati njeno naravo, njen dejanski vpliv na trg, kjer se to lahko izmeri, in velikost upoštevnega geografskega trga.

Kršitve se bodo torej razdelile v tri kategorije: manjše kršitve, resne kršitve in zelo resne kršitve.“

215    Na podlagi točke 1(A), prvi odstavek, smernic iz leta 1998 mora Komisija pri presoji teže kršitve oceniti dejanski vpliv na trg le, če se zdi, da ga je mogoče izmeriti (glej v tem smislu zgoraj v točki 193 navedeno sodbo Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 74; zgoraj v točki 159 navedeno sodbo Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, točka 143, in zgoraj v točki 112 navedeno sodbo Degussa proti Komisiji, točka 216).

216    Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se mora Komisija pri presoji dejanskega vpliva kršitve na trg opirati na konkurenco, ki bi običajno obstajala, če ne bi bilo kršitve (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 16. decembra 1975 v združenih zadevah Suiker Unie in drugi proti Komisiji, od 40/73 do 48/73, 50/73, od 54/73 do 56/73, 111/73, 113/73 in 114/73, Recueil, str. 1663, točki 619 in 620; sodbo Splošnega sodišča z dne 14. maja 1998 v zadevi Mayr Melnhof proti Komisiji, T‑347/94, Recueil, str. II‑1751, točka 235; zgoraj v točki 159 navedeno sodbo Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, točka 150, in zgoraj v točki 153 navedeno sodbo Carbone‑Lorraine proti Komisiji, točka 83).

217    Komisija je v točki 660 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da „ni poskusila dokazati natančnih učinkov kršitve, saj je nemogoče z zadostno gotovostjo opredeliti upoštevne konkurenčne parametre (cena, poslovni pogoji, kakovost, inovacije in drugo), če ne bi bilo kršitev“. Čeprav je Komisija v točki 660 obrazložitve izpodbijane odločbe menila, da je očitno, da so imeli omejevalni sporazumi dejanski vpliv že zato, ker so bili uresničeni, kar že samo po sebi pomeni vpliv na trg, in čeprav je v točkah od 661 do 669 obrazložitve izpodbijane odločbe zavrnila trditve zadevnih podjetij, ki so želela dokazati, da so bili učinki zadevnih kartelov omejeni, je treba ugotoviti, da v izpodbijani odločbi pri presoji teže kršitev ni nikjer upoštevan njihov morebitni vpliv na trg.

218    Tako je Komisija v točki 671 obrazložitve izpodbijane odločbe pri sklepu glede presoje teže kršitev upoštevala le naravo zadevnih kršitev in njihov geografski obseg. V navedeni točki je namreč ugotovila, da je „glede na naravo kršitev in dejstvo, da je vsaka od njih zajemala ozemlje ene od držav članic (Belgije, Nemčije, Luksemburga oziroma Nizozemske), [treba šteti, da je] vsaka od naslovnic storila eno ali več zelo resnih kršitev člena 81 [ES]“.

219    Zlasti v zvezi s kršitvijo v Nemčiji iz točke 664 obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri je Komisija odgovorila na trditev družb Kone in Otis v zvezi z domnevno omejenim vplivom kršitve, izhaja, da je bilo „nemogoče dokazati natančne učinke kršitve“ in da sporazumi v Nemčiji niso vplivali samo na tekoče stopnice in projekte dvigal visoke vrednosti, saj je bilo po mnenju Komisije verjetno, da „so dejavnosti kartela v zvezi s projekti dvigal v vrednosti več kot milijon EUR, ki vključujejo hitra dvigala in dvigala visoke vrednosti, vplivale na delovanje preostalega trga dvigal“. Komisija je v navedeni točki navedla še, da je bila skupna vrednost projekta pomembnejša od števila in vrste dvigal, da ni bilo mogoče dokazati natančnih učinkov kršitve in da je iz dejstev jasno razvidno, da namen strank ni bil izključiti nekaterih vrst proizvodov, ampak se dogovoriti o projektih, pri katerih bi bilo najlažje izločiti konkurenco.

220    V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 ne trdijo, da je bilo mogoče vpliv kršitve v Nemčiji izmeriti, ampak samo to, da se je kršitev nanašala na domnevno omejen trg in da karteli niso mogli občutno vplivati na domnevni trg standardnih dvigal. V teh okoliščinah tožeče stranke niso dokazale, da bi morala Komisija v skladu s smernicami iz leta 1998 in sodno prakso, navedeno v točki 215 zgoraj, pri presoji teže kršitev upoštevati njihov dejanski vpliv, tako da njihove trditve ni mogoče sprejeti.

221    Glede na navedeno ni treba odločati o dopustnosti izvedenskega poročila, ki ga Komisija izpodbija in namen katerega je dokazati, da se je kartel v Nemčiji nanašal le na del trga dvigal, prav tako pa ni treba ugoditi predlogom za izvedbo pripravljalnih ukrepov, ki so jih v zvezi s tem predlagale tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 in katerih namen je dokazati dopustnost izvedenskega poročila.

222    Glede navedenega poročila je vsekakor treba navesti, da je, čeprav po mnenju tožečih strank v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 trg, ki so ga domnevno prizadeli sporazumi, ne presega 170 milijonov EUR in ni mogel občutno vplivati na trg standardnih dvigal, v izvedenskem poročilu navedeno, prvič, da so hitra dvigala (High-Tech/Premium) leta 2003 pomenila delež v višini od 11,5 do 13,04 milijona EUR in, drugič, da so veliki projekti vključevali hitra dvigala in standardna dvigala. Tudi ob predpostavki, da bi bilo treba šteti, da se je kartel nanašal samo na domnevne velike projekte, ni mogoče izključiti njihovega vpliva na domnevni trg standardnih dvigal, ker veliki projekti očitno vključujejo tudi veliko količino standardnih dvigal.

223    Poleg tega je treba poudariti, da tudi če bi domnevali, da je Komisija želela upoštevati ta neobvezni element – to je vpliv kršitve na trg – in bi morala zato v izpodbijani odločbi navesti konkretne, verodostojne in zadostne indice, na podlagi katerih bi lahko presodila, kako je lahko kršitev dejansko vplivala na konkurenco na trgu (zgoraj v točki 193 navedena sodba Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 82), je treba šteti, da je zadevna institucija to obveznost vsekakor izpolnila.

224    Kar zadeva kršitev v Nemčiji, je Komisija med drugim navedla, da so imele družbe Kone, Otis, Schindler in ThyssenKrupp po vrednosti več kot 60 % prodaje dvigal in skoraj 100 % trga tekočih stopnic (točki 51 in 232 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega so imele po letu 2000 tri udeleženke v kartelu skupaj približno 75 % trga tekočih stopnic in skoraj 50 % trga dvigal (točki 278 in 280 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega je bil cilj kartela zamrzniti tržne deleže zadevnih podjetij (točka 236 in naslednje obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je opozorila še na pogostnost sestankov (točki 217 in 218 obrazložitve izpodbijane odločbe) in previdnostne ukrepe, ki so jih udeleženke sprejele za prikritje medsebojnih stikov (točke od 219 do 221 obrazložitve izpodbijane odločbe).

225    Tako je Komisija, kot je bilo navedeno v točki 217 zgoraj, v točki 660 obrazložitve izpodbijane odločbe ugotovila, da že samo dejstvo, da so bili uresničeni različni protikonkurenčni dogovori, kaže na vpliv na trg, čeprav je dejanski vpliv težko izmeriti, saj zlasti ni mogoče dokazati, ali in koliko drugih projektov je bilo še vključenih v goljufanje pri ponudbi, niti koliko projektov je bilo morda razdeljenih med članice kartela, ne da bi bili za to potrebni stiki med njimi. V zvezi s tem je še dodala, da veliki skupni tržni deleži konkurentov kažejo na verjetne protikonkurenčne učinke, sorazmerna stabilnost teh tržnih deležev med celotnim trajanjem kršitev pa potrjuje te učinke.

226    Iz zgornjih razmislekov sledi, da izhodiščni znesek 70 milijonov EUR, določen za kršitev v Nemčiji, ni nesorazmeren glede na posebno težo kršitve, tudi če bi bilo ugotovljeno, da je, kot trdijo tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07, kartel v zvezi z dvigali prizadel samo velike projekte.

227    Tretjič, tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je imel kartel učinke samo v Nemčiji in samo na zanemarljivem delu trga, tako da bi bilo treba izhodiščni znesek 70 milijonov EUR, določen za kršitev v Nemčiji, glede na zadevni geografski trg znižati.

228    V zvezi s tem je treba opozoriti, da se splošni izhodiščni znesek globe med drugim določi glede na geografski obseg kršitve.

229    Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso nacionalni geografski trg ustreza znatnemu delu skupnega trga (sodba Sodišča z dne 9. novembra 1983 v zadevi Nederlandsche Banden-Industrie-Michelin proti Komisiji, 322/81, Recueil, str. 3461, točka 28, in sodba Splošnega sodišča z dne 27. julija 2005 v združenih zadevah Brasserie nationale in drugi proti Komisiji, od T‑49/02 do T‑51/02, ZOdl., str. II‑3033, točka 176). Ker ni sporno, da se je kartel v Nemčiji nanašal na celotno ozemlje te države članice, je treba ugotoviti, da je zajemal znaten del skupnega trga.

230    Glede na, po eni strani, posebno resnost kartela in, po drugi strani, dejstvo, da je zajemal znaten del skupnega trga, je treba ugotoviti, da Komisija pri določitvi izhodiščnega zneska v višini 70 milijonov EUR za kršitev v Nemčiji ni kršila načela sorazmernosti.

231    Podredno tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je izhodiščni znesek v višini 70 milijonov EUR, določen za kršitev v Nemčiji, tudi če se opre na skupni obseg trga dvigal, previsok, ker so podjetja, ki so sodelovala v postopku, predstavljala manj kot 50 % skupnega obsega nemškega trga dvigal (točka 280 obrazložitve izpodbijane odločbe). Vendar je treba tako trditev zavrniti, ker, kot je bilo navedeno v točkah od 208 do 210 zgoraj, Komisiji splošnega izhodiščnega zneska globe za kršitev v Nemčiji ni bilo treba določiti tako, da se je oprla na velikost domnevno prizadetega trga, in ga v obravnavanem primeru tudi ni določila tako.

232    Vsekakor tožeče stranke ne izpodbijajo, da so leta 2003 podjetja, ki so sodelovala v kartelu v Nemčiji, predstavljala 48 % skupnega trga dvigal, ocenjenega na 506 milijonov EUR (točka 280 obrazložitve izpodbijane odločbe), in 75 % trga tekočih stopnic, ocenjenega na 70 milijonov EUR (točki 82 in 278 obrazložitve izpodbijane odločbe). Izhodiščni znesek 70 milijonov EUR tako pomeni 23,7 % prometa, ki so ga ustvarila podjetja, ki so sodelovala v nemškem kartelu. Za tak odstotek pa ni mogoče šteti, da je previsok, glede na, po eni strani, posebno resnost kršitve in, po drugi strani, geografski obseg kršitve.

233    Še bolj podredno tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je Komisija pri določitvi izhodiščnega zneska globe za kršitev v Nemčiji odstopala od načina izračuna globe, ki ga je uporabila v izpodbijani odločbi. Ker je Komisija priznala, da je bil obseg kartelov v Nemčiji bolj omejen kot v treh državah Beneluksa, naj za izračun zneska globe, naložene za kršitev v Nemčiji, ne bi smela uporabiti enakih meril.

234    V zvezi s tem je treba navesti, da čeprav Komisija ni poskusila dokazati natančnih učinkov kršitve (točka 660 obrazložitve izpodbijane odločbe), je v zvezi s kršitvijo v Nemčiji vseeno določila nižji izhodiščni znesek, da bi v korist zadevnih podjetij upoštevala možnost, da karteli niso neposredno prizadeli celotnega trga dvigal. Tako je Komisija, kot navaja v točki 664 obrazložitve izpodbijane odločbe, pri določitvi izhodiščnega zneska globe dejansko „upoštevala dejstvo, da dejavnosti kartela [v Nemčiji] morda niso neposredno prizadele celotnega trga dvigal“. Očitno je namreč, da je izhodiščni znesek globe za kartel v Nemčiji določila v nižjem znesku, kot jih je določila za druge kartele, na katere se nanaša izpodbijana odločba, ob upoštevanju velikosti zadevnih trgov.

235    Tudi če bi morala Komisija, kadar v isti odločbi ugotovi več zelo resnih kršitev, upoštevati določeno skladnost med splošnimi izhodiščnimi zneski in velikostjo posameznih zadevnih trgov, v obravnavanem primeru nič ne kaže na to, da splošni izhodiščni zneski, določeni za kršitve v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, niso skladni ali da se je pri njih odstopalo od domnevnega načina izračuna, uporabljenega v izpodbijani odločbi.

236    Iz preučitve upoštevnih podatkov je namreč razvidno, da je Komisija ob upoštevanju velikosti prizadetih trgov dosledno določila splošne izhodiščne zneske glob. Tako je Komisija določila večje splošne izhodiščne zneske za večje trge, ne da bi pri tem uporabila natančno matematično formulo, k čemur pa nikakor ni bila zavezana (glej točke od 207 do 210 zgoraj). Tako je bil za očitno najpomembnejši trg, to je nemški trg, vreden 576 milijonov EUR, splošni izhodiščni znesek določen na 70 milijonov EUR; za trga, ki mu po pomenu sledita (nizozemski in belgijski) in sta vredna 363 milijonov oziroma 254 milijonov EUR, je bil splošni izhodiščni znesek določen na 55 milijonov oziroma 40 milijonov EUR; nazadnje je Komisija za izrazito manjši luksemburški trg, vreden 32 milijonov EUR, kljub določbi iz smernic iz leta 1998, da se za zelo resne kršitve na podlagi njihove teže določi znesek v višini „nad 20 milijonov EUR“, menila, da je ta znesek primerno omejiti na 10 milijonov EUR (glej v tem smislu zgoraj v točki 207 navedeno sodbo BASF proti Komisiji, točka 136). Očitek tožečih strank je torej treba zavrniti.

237    Iz tega sledi, da je treba vse očitke v zvezi z določitvijo izhodiščnega zneska za kršitev v Nemčiji zavrniti.

238    Na drugem mestu, kar zadeva kršitev v Luksemburgu, tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je splošni izhodiščni znesek globe nesorazmeren z velikostjo trga, na katerega se je nanašala kršitev.

239    V zvezi s tem je treba poudariti, da tudi tožeča stranka v zadevi T‑148/07 ne izpodbija zakonitosti metodologije, opisane v točki 1(A) smernic iz leta 1998 v zvezi z določanjem splošnega izhodiščnega zneska globe, ki, kot je bilo navedeno v točki 207 zgoraj, ustreza pavšalni logiki. Poleg tega je v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 209 zgoraj, velikost zadevnega trga le eden od elementov, upoštevnih za presojo teže kršitve, ki ga Komisiji ni treba upoštevati za določitev izhodiščnega zneska globe. Kot pa je bilo navedeno v točki 208 zgoraj, je Komisija v obravnavanem primeru, kot izhaja iz točk od 657 do 671 obrazložitve izpodbijane odločbe, svojo ugotovitev v zvezi s presojo teže kršitev oprla na naravo zadevnih kršitev in njihov geografski obseg. Trditev tožečih strank v zvezi s previsokim izhodiščnim zneskom, določenim za kršitev v Luksemburgu, glede na velikost zadevnega trga, na katerega se je nanašala kršitev, je treba torej zavrniti.

240    Vsekakor je treba poudariti, da je Komisija splošni izhodiščni znesek globe za kršitev v Luksemburgu določila na 10 milijonov EUR. Torej, čeprav je Komisija težo kršitve določila glede na njeno naravo in njen geografski obseg, je menila, da je primerno določiti splošni izhodiščni znesek globe, ki ustreza polovici minimalnega praga 20 milijonov EUR, ki je v smernicah običajno predviden za to vrsto zelo resne kršitve (glej točko 1(A), drugi odstavek, tretja alinea, smernic iz leta 1998).

241    Iz tega sledi, da je treba trditev tožečih strank v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 zavrniti.

242    Na tretjem mestu, kar zadeva kršitev na Nizozemskem, tožeči stranki v zadevah T‑150/07 in T‑154/07 trdita, da Komisija ni upoštevala omejenega vpliva kršitve na trg, ker je kartel prizadel manj kot od 10 % do 15 % trga, kar so potrdila vsa podjetja, ki so sodelovala pri kršitvi na Nizozemskem. Poleg tega bi morala Komisija, čeprav ji ni bilo treba ugotoviti natančnih posledic kršitve za nizozemski trg, upoštevati zelo omejen obseg trga, na katerega je vplival kartel.

243    V zvezi s tem je treba poudariti, da tudi tožeča stranka v zadevi T‑154/07 ne izpodbija zakonitosti metodologije, opisane v točki 1(A) smernic iz leta 1998 v zvezi z določanjem splošnega izhodiščnega zneska globe, ki, kot je bilo navedeno v točki 207 zgoraj, ustreza pavšalni logiki. Poleg tega je v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 209 zgoraj, velikost zadevnega trga le eden od elementov, upoštevnih za presojo teže kršitve, ki ga Komisiji ni treba upoštevati za določitev izhodiščnega zneska globe. Kot pa je bilo navedeno v točki 208 zgoraj, je Komisija v obravnavanem primeru, kot je razvidno iz točk od 657 do 671 obrazložitve izpodbijane odločbe, svojo ugotovitev v zvezi s presojo teže kršitev oprla na naravo zadevnih kršitev in njihov geografski obseg. Trditev tožečih strank v zvezi s previsokim izhodiščnim zneskom, določenim za kršitev na Nizozemskem, glede na velikost zadevnega trga, na katerega se je nanašala kršitev, je treba torej zavrniti.

244    Poleg tega, kot upravičeno poudarja Komisija, po eni strani, izjave udeleženk v kartelu na Nizozemskem v zvezi s projekti, ki naj bi jih domnevno prizadel kartel, temeljijo samo na številu projektov, za katere so navedene udeleženke izrecno priznale obstoj kartela. Kot je Komisija navedla v točki 384 obrazložitve izpodbijane odločbe, pri tem ni bilo nobene potrebe, da bi si v okviru kartela na Nizozemskem razdelile vse projekte, ker so morala zadevna podjetja razpravljati samo o projektih, ki niso bili samodejno dodeljeni enemu od njih na podlagi vzpostavljenega odnosa z obstoječo stranko. Po drugi strani sta družbi Otis in ThyssenKrupp res trdili, da je skupno število projektov, o dodelitvi katerih se je razpravljalo, obsegalo le majhen delež vseh projektov, ki jih je bilo treba izvesti (točka 492 obrazložitve izpodbijane odločbe), vendar izračuni, ki sta jih predložili v zvezi s tem, vsebujejo precejšnja razhajanja (točke 494, 495, 496, 497 in 499 obrazložitve izpodbijane odločbe).

245    Iz tega sledi, da je treba trditve v zvezi s previsokim izhodiščnim zneskom za kršitev na Nizozemskem zavrniti.

246    Zato je treba vse očitke v zvezi s splošnimi izhodiščnimi zneski glob zavrniti.

 Domnevna nezakonitost posebnih izhodiščnih zneskov glob

247    Treba je opozoriti, da v okviru izračuna glob, naloženih na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003, različno obravnavanje zadevnih podjetij izhaja iz izvajanja pooblastil, ki jih ima Komisija na podlagi te določbe. Komisija mora namreč v okviru svojega polja proste presoje individualizirati sankcijo glede na ravnanja in značilnosti teh podjetij, da lahko v vsakem primeru zagotovi polno učinkovitost pravil Unije o konkurenci (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 7. junija 1983 v združenih zadevah Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, od 100/80 do 103/80, Recueil, str. 1825, točka 109, in zgoraj v točki 108 navedeno sodbo Britannia Alloys & Chemicals proti Komisiji, točka 44).

248    Tako je v smernicah iz leta 1998 določeno, da je treba za kršitev neke teže, če vključuje več podjetij (na primer kartele), včasih splošne izhodiščne zneske primerno ponderirati, da bi tako določili poseben izhodiščni znesek, v katerem se upoštevata teža in zato dejanski vpliv kršitve vsakega od podjetij na konkurenco, zlasti ob večjem neskladju med velikostjo podjetij, ki storijo istovrstne kršitve (točka 1(A), šesti odstavek). Predvsem je treba upoštevati dejansko gospodarsko zmožnost kršiteljev, da povzročijo večjo škodo drugim subjektom, zlasti potrošnikom (točka 1(A), četrti odstavek).

249    V smernicah iz leta 1998 je še pojasnjeno, da lahko načelo enakega kaznovanja za isto ravnanje, če je zaradi okoliščin upravičeno, vodi k različnim globam, naloženim udeleženim podjetjem, ne da bi k taki diferenciaciji vodilo aritmetično izračunavanje (točka 1(A), sedmi odstavek).

250    Kot je bilo navedeno v točki 210 zgoraj, iz sodne prakse izhaja, da smernice iz leta 1998 ne določajo, da se znesek glob izračuna glede na promet, ki so ga ustvarila podjetja na zadevnem trgu. Tako Komisiji za oceno vpliva podjetja na trgu ali v skladu z izrazi iz smernic njegove dejanske gospodarske zmožnosti, da povzroči večjo škodo drugim subjektom, ni treba predhodno razdeliti trga in presoditi njegove velikosti (zgoraj v točki 193 navedena sodba Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 63). Vendar smernice iz leta 1998 ne nasprotujejo niti temu, da bi se tak promet zaradi spoštovanja splošnih načel prava Unije, in če okoliščine to zahtevajo, upošteval pri določanju globe (sodbe Splošnega sodišča z dne 20. marca 2002 v zadevi LR AF 1998 proti Komisiji, T‑23/99, Recueil, str. II‑1705, točki 283 in 284; z dne 9. julija 2003 v zadevi Cheil Jedang proti Komisiji, T‑220/00, Recueil, str. II‑2473, točka 82, in z dne 25. oktobra 2005 v zadevi Groupe Danone proti Komisiji, T‑38/02, ZOdl., str. II‑4407, točka 157).

251    V obravnavanem primeru iz točk od 672 do 685 obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Komisija za vsako od kršitev, ugotovljenih v členu 1 izpodbijane odločbe, podjetja „različno obravnavala, da bi tako upoštevala dejansko gospodarsko zmožnost kršiteljic, da povzročijo večjo škodo konkurenci“ (točka 672 obrazložitve izpodbijane odločbe). Za vsako od kršitev je podjetja razvrstila v več kategorij, na podlagi katerih je določila posebne izhodiščne zneske glob glede na promet, ustvarjen na posameznih nacionalnih trgih zadevnih proizvodov (točke od 673 do 685 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija se je – razen pri določanju posebnega izhodiščnega zneska za družbo Schindler zaradi njenega sodelovanja v kartelu v Nemčiji – pri določanju posebnih izhodiščnih zneskov za preostala podjetja oprla na promet v letu 2003, ki je po njenem mnenju zadnje leto, v katerem so bila zadevna podjetja dejavni člani obravnavanih kartelov (točke 674, 676, 680 in 684 obrazložitve izpodbijane odločbe).

252    Na prvem mestu tožeči stranki v zadevah T‑149/07 in T‑150/07 glede kršitve v Belgiji v svoji argumentaciji v zvezi z izhodiščnim zneskom glob trdita, da je imela družba ThyssenKrupp v obdobju kršitve v Belgiji mnogo manjši tržni delež, kot sta ga imeli družbi Kone in Schindler, tako da bi bilo treba globo znižati.

253    V skladu s točko 1(A), sedmi odstavek, smernic iz leta 1998 ni treba, da razlikovanje med podjetji, ki so sodelovala pri isti kršitvi, temelji na aritmetičnem izračunu. Načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja namreč ne zahtevata, da izhodiščni znesek globe za vse različne članice kartela pomeni enak odstotek posamičnega prometa (zgoraj v točki 210 navedena sodba BASF proti Komisiji, točka 149).

254    Splošno sodišče mora torej, da bi preverilo, ali je razvrstitev članic kartela v kategorije skladna z načeloma enakega obravnavanja in sorazmernosti, pri svojem nadzoru nad zakonitostjo izvajanja pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima Komisija na tem področju, preveriti le, ali je ta razvrstitev dosledna in objektivno utemeljena (sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2003 v zadevi CMA CGM in drugi proti Komisiji, T‑213/00, Recueil, str. II‑913, točki 406 in 416; zgoraj v točki 159 navedena sodba Tokai Carbon in drugi proti Komisiji, točki 220 in 222; zgoraj v točki 210 navedena sodba BASF proti Komisiji, točka 157, in zgoraj v točki 122 navedena sodba Schunk in Schunk Kohlenstoff-Technik proti Komisiji, točka 184).

255    V obravnavanem primeru je Komisija v nasprotju s trditvami tožečih strank v zadevah T‑149/07 in T‑150/07 upoštevala razmeroma manj pomemben položaj družbe TKLA na belgijskem trgu, tako da jo je razvrstila v ločeno kategorijo z veliko nižjim izhodiščnim zneskom v primerjavi z izhodiščnimi zneski, določenimi za druge udeleženke v kartelu v Belgiji. Tako je bila družba ThyssenKrupp v nasprotju z družbama Kone in Schindler, ki sta bili uvrščeni v prvo kategorijo z izhodiščnim zneskom 40 milijonov EUR, in družbo Otis, ki je bila uvrščena v drugo kategorijo z izhodiščnim zneskom 27 milijonov EUR, uvrščena v tretjo kategorijo z izhodiščnim zneskom 16,5 milijona EUR, ki je poleg tega nižji od minimalnega praga 20 milijonov EUR, ki je v smernicah običajno predviden za to vrsto zelo resne kršitve (glej točko 1(A), drugi odstavek, tretja alinea) (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Daesang in Sewon Europe proti Komisiji, T‑230/00, Recueil, str. II‑2733, točka 58).

256    V teh okoliščinah je treba trditve tožečih strank v zadevah T‑149/07 in T‑150/07, ki se nanašajo na domnevno nezakonitost posebnega izhodiščnega zneska globe, ki jima je bila naložena zaradi sodelovanja družbe TKLA v kartelu v Belgiji, zavrniti.

257    Na drugem mestu tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 glede kršitve v Nemčiji trdijo, prvič, da so bile obravnavane diskriminatorno, ker je bil izhodiščni znesek globe, ki jim je bila naložena, izračunan samo na podlagi narave in geografske razsežnosti kršitev, medtem ko se je pri izhodiščnem znesku globe, naložene družbi Schindler, upoštevalo dejstvo, da so se navedene kršitve nanašale samo na del zadevnega trga proizvodov. Če bi bil pristop, ki ga je Komisija uporabila za družbo Schindler, uporabljen za položaj tožečih strank v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07, bi to moralo pripeljati do znižanja izhodiščnega zneska njihove globe.

258    Najprej je treba ugotoviti, da iz izpodbijane odločbe in zlasti iz točk od 676 do 679 obrazložitve te odločbe nedvoumno izhaja, da se je Komisija pri razvrstitvi podjetij, ki so sodelovala v kartelu v Nemčiji, v kategorije tako pri družbi Schindler kot pri drugih udeleženkah v kartelu v Nemčiji oprla na promet, ki so ga zadevna podjetja ustvarila na trgu, na katerega se je kartel nanašal.

259    Dalje je treba navesti, da se, kar zadeva kartel v Nemčiji, položaj družbe Schindler razlikuje od položaja družbe ThyssenKrupp. Ni namreč sporno, da se je ves čas sodelovanja družbe Schindler v kartelu v Nemčiji, to je od avgusta 1995 do decembra 2000, to sodelovanje nanašalo samo na tekoče stopnice (točka 213 obrazložitve izpodbijane odločbe in člen 1(2) izpodbijane odločbe). Družba Schindler je torej sodelovala le v sklopu kršitve v zvezi s tekočimi stopnicami, ki je bila ugotovljena v členu 1(2) izpodbijane odločbe. Nasprotno je družba ThyssenKrupp sodelovala v dveh sklopih kršitve, in sicer v sklopu v zvezi s tekočimi stopnicami od avgusta 1995 do decembra 2003 in v sklopu v zvezi z dvigali od decembra 2000 do decembra 2003 (točki 212 in 213 obrazložitve izpodbijane odločbe ter člen 1(2) izpodbijane odločbe). Namen uporabe različnega obravnavanja pa je prav upoštevati razlike med podjetji na ravni njihove zmožnosti, da konkurenci povzročijo večjo škodo, ki je bila, kar zadeva družbo Schindler, zagotovo manjša, saj ni sodelovala v sklopu kartela, ki se je nanašal na dvigala.

260    V teh okoliščinah tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 ne morejo upravičeno trditi, da so bile obravnavane diskriminatorno, ker se je za družbo Schindler pri določanju posebnega izhodiščnega zneska globe upošteval samo promet, ustvarjen na trgu tekočih stopnic. Nasprotno, Komisija je prav zaradi upoštevanja razlik med položajem družbe Schindler na eni strani in položaji drugih udeleženk v kartelu na drugi strani v skladu z načelom enakega obravnavanja upoštevala različen promet dveh kategorij zadevnih podjetij.

261    Drugič, tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da so bile napačno uvrščene v prvo kategorijo, ker Komisija glede na podatke, ki jih imajo, ni upoštevala dejanskega položaja v smislu tržnih deležev. Navedene tožeče stranke se v podporo svoji trditvi sklicujejo, po eni strani, na tržne deleže družbe Schindler na trgu dvigal in tekočih stopnic leta 2003, ki naj bi bilo referenčno leto. Po drugi strani tožeče stranke navajajo, da v zvezi s tekočimi stopnicami in velikimi projekti dvigal nimajo tržnih deležev, ki bi bili enakovredni tržnim deležem družb Kone in Otis na nemškem trgu. V zvezi s tem naj Komisija ne bi razkrila izračunov, na katerih je temeljila opredelitev kategorij v smislu tržnih deležev, niti ko so jo k temu pozvale tožeče stranke.

262    Najprej je treba opozoriti, da je Komisija za določitev posebnih izhodiščnih zneskov glob podjetja razvrstila v več kategorij na podlagi njihovega prometa, ustvarjenega na posameznem nacionalnem trgu zadevnih proizvodov (točka 673 obrazložitve izpodbijane odločbe) (glej točko 251 zgoraj). V zvezi s tem je Komisija v točki 678 obrazložitve izpodbijane odločbe menila, da „glede na podobne tržne deleže in gospodarsko zmožnost družb Kone, Otis in ThyssenKrupp jih pri izračunu globe ni treba obravnavati različno“.

263    Poleg tega je treba navesti, da dejstvo, da izhodiščni znesek globe ne pomeni nujno za vse članice kartela enakega odstotka njihovega prometa, izhaja iz metode, pri kateri se podjetja razvrstijo v kategorije in ki povzroči pavšalizacijo izhodiščnega zneska, določenega za podjetja, ki spadajo v isto skupino. Splošno sodišče pa je že razsodilo, da take metode, čeprav ne upošteva razlik v velikosti med podjetji iste kategorije, načeloma ni mogoče grajati (zgoraj v točki 254 navedena sodba CMA CGM in drugi proti Komisiji, točka 385; zgoraj v točki 159 navedena sodba Tokai Carbon in drugi proti Komisiji, točka 217, in zgoraj v točki 210 navedena sodba BASF proti Komisiji, točka 150).

264    V obravnavanem primeru tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 ne izpodbijajo trditev iz točk 673 in 678 obrazložitve izpodbijane odločbe.

265    Po eni strani je Komisija, ker se je kartel, v katerem je sodelovala družba Schindler, nanašal samo na tekoče stopnice, upravičeno upoštevala samo promet, ki ga je to podjetje ustvarilo v tem sektorju, da bi zanj določila posebni izhodiščni znesek. Trditve tožečih strank, ki se nanaša na primerjavo s tržnimi deleži družbe Schindler na trgu dvigal in tekočih stopnic leta 2003, torej ni mogoče sprejeti.

266    Ker po drugi strani tožeče stranke ne izpodbijajo, da je Komisija podjetja razvrstila v kategorije na podlagi njihovega prometa, ustvarjenega na posameznem nacionalnem trgu zadevnih proizvodov (točka 673 obrazložitve izpodbijane odločbe), in ker Komisiji za oceno vpliva podjetja na trgu ali – v skladu z izrazi iz smernic iz leta 1998 – njegove dejanske gospodarske zmožnosti, da povzroči večjo škodo drugim subjektom, ni treba predhodno razdeliti trga in presoditi njegove velikosti (zgoraj v točki 193 navedena sodba Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 63), tožeče stranke nikakor ne morejo uspeti s svojimi trditvami v zvezi s tržnimi deleži zadevnih podjetij, kar zadeva tekoče stopnice in velike projekte v sektorju dvigal.

267    Iz tega sledi, da je treba trditev tožečih strank, v skladu s katero so bile napačno razvrščene v prvo kategorijo, zavrniti. V teh okoliščinah ni treba ugoditi predlogu tožečih strank v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 za sprejetje ukrepov procesnega vodstva, s katerimi bi bilo Komisiji naloženo, naj sporoči svoje izračune v zvezi s tržnimi deleži na nemškem trgu.

268    Na tretjem mestu tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 glede kršitve v Luksemburgu navajajo, da družba ThyssenKrupp zaradi svoje majhnosti in skromnega tržnega deleža ni mogla povzročiti škode drugim subjektom in potrošnikom (točka 1(A) smernic iz leta 1998).

269    Prvič, Komisija naj bi družbi ThyssenKrupp in Kone uvrstila v drugo kategorijo, čeprav naj bi imela družba Kone mnogo – celo do dvakrat – večji tržni delež kot družba ThyssenKrupp (točka 680 obrazložitve izpodbijane odločbe).

270    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je iz točke 680 obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je bil leta 2003 promet družb Kone in ThyssenKrupp na luksemburškem trgu razmeroma podoben, to je v obeh primerih od trikrat do štirikrat manjši od prometa družb Otis in Schindler na tem trgu. Torej Komisija s tem, da je družbi Schindler in Otis uvrstila v prvo kategorijo, družbi Kone in ThyssenKrupp pa v drugo kategorijo, ni očitno prekoračila polja proste presoje, ki se ji priznava, saj se taka uvrstitev zdi dosledna in objektivno utemeljena.

271    Drugič, iz primerjave tržnih deležev družbe ThyssenKrupp in tržnih deležev družb Otis in Schindler naj bi bilo razvidno, da je bila razvrstitev družbe ThyssenKrupp v drugo kategorijo objektivno napačna. Družbi Otis in Schindler naj bi bili namreč uvrščeni v prvo kategorijo in naj bi imeli leta 2003 približno petkrat večje tržne deleže od tržnega deleža družbe ThyssenKrupp. Izhodiščni znesek globe družbe ThyssenKrupp naj bi ustrezal četrtini izhodiščnega zneska, določenega za družbi Otis in Schindler, čeprav naj bi tržni delež družbe ThyssenKrupp pomenil samo približno petino tržnih deležev teh dveh podjetij in samo približno polovico tržnega deleža družbe Kone. To nesorazmerje naj bi bilo v nasprotju s prakso odločanja Komisije, v skladu s katero so bili osnovni zneski za nižje kategorije vedno sorazmerno zmanjšani v primerjavi z zneskom, določenim za prvo kategorijo.

272    Tudi to trditev je treba zavrniti. Zaradi velike razlike med tržnimi deleži družb Otis in Schindler na eni strani ter družb Kone in ThyssenKrupp na drugi strani je bila namreč upravičena različna razvrstitev udeleženk v dve kategoriji. Vendar razen dejstva, da določitev izhodiščnega zneska za posamezno kategorijo ne temelji na aritmetičnem izračunu, ki mora izražati vsako razliko med podjetji, ugotovljeno v smislu tržnih deležev, glede tega, ali pripadajo prvi ali drugi kategoriji, je treba ugotoviti, da se zdi – ker v obravnavanem primeru promet, ki ga je ustvarilo eno od podjetij iz prve kategorije, ustreza približno štirikratnemu prometu družbe ThyssenKrupp, ki spada v drugo kategorijo – določitev izhodiščnega zneska za družbo ThyssenKrupp, ki ustreza 25 % izhodiščnega zneska, naloženega podjetjem v prvi kategoriji, vsekakor dosledna in objektivno utemeljena.

273    Tretjič, Komisija naj bi v zvezi z Luksemburgom napačno uporabila sistem kategorij, ker bi morala v primerjavi z razvrstitvijo družb TKLA in TKL v okviru kršitev v Belgiji in na Nizozemskem, da bi upoštevala skromen tržni delež družbe ThyssenKrupp v Luksemburgu, to družbo uvrstiti v nižjo kategorijo kot družbo Kone in posledično zanjo določiti nižji osnovni znesek.

274    V zvezi s tem je bilo že v točki 270 zgoraj ugotovljeno, da Komisija ni očitno prekoračila polja proste presoje, ki ji je priznana, ko je družbi Kone in ThyssenKrupp uvrstila v drugo kategorijo, saj se taka uvrstitev zdi dosledna in objektivno utemeljena. Poleg tega je trditev, da je Komisija druge družbe iz skupine ThyssenKrupp v okviru drugih kršitev obravnavala drugače, neupoštevna, ker je namen različnega obravnavanja v zvezi s posamezno kršitvijo prav ustrezno upoštevati relativni pomen zadevnih podjetij na zadevnih trgih. Trditve tožečih strank je torej treba zavrniti.

275    Četrtič, tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 grajajo domnevno kršitev načela sorazmernosti, ki izhaja iz razmerja med njihovim prometom, ustvarjenim na upoštevnem trgu, in izhodiščnim zneskom globe, ki jim je bila naložena. Tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 tako navajajo, da je izhodiščni znesek, ki jim je bil naložen, [zaupno] glede na promet, ki so ga leta 2003 ustvarile na luksemburškem trgu.

276    Vendar je po eni strani iz točke 218 zgoraj razvidno, da je bil splošni izhodiščni znesek glob določen ob upoštevanju narave kršitev in velikosti zadevnega geografskega trga. Po drugi strani je Komisija promet, ki so ga zadevna podjetja ustvarila na luksemburškem trgu, upoštevala le v okviru različnega obravnavanja zadevnih podjetij, da bi tako upoštevala njihov relativni pomen na zadevnem trgu in njihovo dejansko gospodarsko zmožnost, da povzročijo večjo škodo konkurenci (točka 672 obrazložitve izpodbijane odločbe), kar je poleg tega v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 247 in 250 zgoraj. Primerjave, ki so jo tožeče stranke opravile med prometom, ki so ga ustvarile na zadevnem trgu, in izhodiščnim zneskom svoje globe, torej ni mogoče sprejeti.

277    Ker torej pravo Unije nikakor ne vsebuje splošno veljavnega načela, v skladu s katerim mora biti sankcija sorazmerna s pomenom podjetja na trgu proizvodov, ki je predmet kršitve (zgoraj v točki 193 navedena sodba Archer Daniels Midland proti Komisiji, točka 75), je treba trditev v zvezi s previsokim posebnim izhodiščnim zneskom, naloženim družbi ThyssenKrupp za kršitev v Luksemburgu, zavrniti.

278    Iz vsega navedenega izhaja, da je treba vse očitke v zvezi s posebnimi izhodiščnimi zneski glob zavrniti.

279    Ta tožbeni razlog je torej treba v celoti zavrniti.

 Tožbeni razlog glede kršitve smernic iz leta 1998, načela sorazmernosti, člena 253 ES in načela enakega obravnavanja pri uporabi skupinskega množitelja zaradi upoštevanja odvračilnega cilja pri določitvi izhodiščnega zneska glob

280    Komisija v izpodbijani odločbi opozarja na to, da je globe treba določiti „v višini, ki zagotavlja dovolj odvračilen učinek, ob upoštevanju velikosti vsakega podjetja“ (točka 686 obrazložitve izpodbijane odločbe). Tako je Komisija, potem ko je ugotovila, da sta „[d]ružbi ThyssenKrupp in UTC/Otis […] s svojim svetovnim prometom v višini 47.100.000.000 EUR oziroma 34.300.000.000 EUR mnogo pomembnejši akterki kot druge naslovnice“, menila, da je treba „izhodiščni znesek [globe] prilagoditi navzgor, da bi se upoštevali velikost in celotni viri“ teh podjetij, ter da je „uporaba množitelja 2 (stoodstotno povečanje) za izhodiščni znesek globe, ki jo je treba naložiti družbi ThyssenKrupp, in množitelja 1,7 (70-odstotno povečanje) za izhodiščni znesek globe, ki jo je treba naložiti družbi UTC/Otis, primerna“ (točka 690 obrazložitve izpodbijane odločbe).

281    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, da je Komisija kršila smernice iz leta 1998, načelo sorazmernosti in načelo enakega obravnavanja s tem, ko je za izhodiščne zneske glob, naloženih družbam iz skupine ThyssenKrupp v štirih zadevnih državah članicah, uporabila množitelj 2, da bi zagotovila dovolj odvračilen učinek navedenih glob. Tožeča stranka v zadevi T‑154/07 uveljavlja tudi neobstoj obrazložitve v zvezi z množiteljem, uporabljenim v izpodbijani odločbi.

282    Na prvem mestu je treba očitek, ki ga navaja tožeča stranka v zadevi T‑154/07 in se nanaša na kršitev člena 253 ES, zavrniti. Komisija je namreč v točkah 689 in 690 obrazložitve izpodbijane odločbe obrazložila uporabo množitelja 2 s sklicevanjem na precejšnjo gospodarsko in finančno moč družbe ThyssenKrupp, katere svetovni promet tako kot promet družbe Otis daleč presega promet družb Kone in Schindler.

283    Na drugem mestu tožeče stranke, navedene v točki 281 zgoraj, izpodbijajo upoštevanje svetovnega prometa skupine ThyssenKrupp za določitev množitelja. V zvezi s tem poudarjajo neobstoj gospodarske enote med hčerinskimi družbami, ki so storile kršitve, in njihovimi matičnimi družbami. Tožeča stranka v zadevi T‑154/07 dodaja, da je družba ThyssenKrupp organizirana decentralizirano ter da v tem okviru družba TKL deluje samostojno in neodvisno. Tožeče stranke v zadevah T‑147/07 in T‑148/07 trdijo tudi, da bi bil lahko v okviru določitve navedenega množitelja upošteven samo promet segmenta „dvigala“ skupine ThyssenKrupp. Nazadnje, tožeča stranka v zadevi T‑144/07 meni, da uporaba skupinskega množitelja za odvračanje ni potrebna za zagotovitev spoštovanja konkurenčnega prava, saj bi brez tega množitelja globa družbe TKLA znašala [zaupno] % prometa, ki ga je ta družba v upoštevnem obdobju ustvarila v Belgiji.

284    Najprej je treba opozoriti, da je Komisija pravilno menila, da tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 tvorijo gospodarsko enoto (glej točke od 100 do 131 zgoraj).

285    Dalje je treba poudariti, da potreba po zagotovitvi dovolj odvračilnega učinka globe, kadar z njo ni mogoče utemeljiti splošnega zvišanja glob v okviru izvajanja politike konkurence, zahteva, da se globa določi ob upoštevanju želenega vpliva na podjetje, ki mu je naložena, tako da globa ne bi bila zanemarljiva ali nasprotno pretirana, zlasti glede na finančne zmožnosti zadevnega podjetja, v skladu z zahtevami, ki izhajajo, po eni strani, iz potrebe po zagotovitvi učinkovitosti globe in, po drugi strani, iz upoštevanja načela sorazmernosti (sodba Splošnega sodišča z dne 8. julija 2008 v zadevi Lafarge proti Komisiji, T‑54/03, neobjavljena v ZOdl., točka 670).

286    Res je, da Komisija v smernicah iz leta 1998 ni določila metodologije ali individualiziranih meril za upoštevanje cilja odvračanja, ki bi bila lahko, če bi bila izrecno določena, zavezujoča. V točki 1(A), četrti odstavek, smernic je v okviru navedb v zvezi z oceno teže kršitve omenjena le potreba po določitvi globe v višini, ki zagotavlja dovolj odvračilen učinek (zgoraj v točki 122 navedena sodba Schunk in Schunk Kohlenstoff-Technik proti Komisiji, točka 193).

287    Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da lahko Komisija kot upoštevno merilo za določitev odvračilnega množitelja uporabi skupni promet vsakega podjetja, ki je del kartela (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 29. junija 2006 v zadevi Showa Denko proti Komisiji, C‑289/04 P, ZOdl., str. I‑5859, točki 17 in 18). Velikost in skupni viri podjetja sta tako upoštevni merili glede na postavljeni cilj, to je zagotoviti učinkovitost globe tako, da se njen znesek prilagodi ob upoštevanju celotnih virov podjetja in njegove zmožnosti, da zbere sredstva za plačilo navedene globe. Namen določitve stopnje povečanja izhodiščnega zneska za zagotovitev dovolj odvračilnega učinka globe je namreč bolj zagotoviti učinkovitost globe kot odražati škodljivost kršitve za običajno konkurenco in torej težo navedene kršitve (zgoraj v točki 285 navedena sodba Lafarge proti Komisiji, točka 672).

288    Zato Komisija ni kršila niti smernic iz leta 1998 niti načela sorazmernosti s tem, ko se je za uporabo odvračilnega faktorja oprla na skupni promet skupine ThyssenKrupp. Trditve tožeče stranke v zadevi T‑144/07, katere namen je primerjati promet družbe TKLA v Belgiji in višino globe za dokaz, da zanjo ni treba uporabiti odvračilnega faktorja, torej prav tako ni mogoče sprejeti.

289    Na tretjem mestu, kar zadeva množitelj 2, ki je bil uporabljen za globe, naložene skupini ThyssenKrupp, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07, ki se opirajo na prakso odločanja Komisije in zlasti njeno Odločbo 2007/534/ES z dne 13. septembra 2006 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] (zadeva COMP/F 38.456 – Bitumen (Nizozemska)) (UL L 196, str. 40, v nadaljevanju: odločba o bitumnu za tlakovanje cest), trdijo, da bi moral biti, kar zadeva povsem nacionalna dejstva, navedeni množitelj manjši. Tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 v zvezi s tem Splošnemu sodišču predlagajo, naj Komisiji v skladu s členom 65(b) Poslovnika odredi predložitev odločbe o bitumnu za tlakovanje cest.

290    Kar zadeva čezmernost množitelja, uporabljenega v obravnavani zadevi, je treba navesti, da je namen povečanja globe zaradi odvračanja zagotoviti učinkovitost globe tako, da se njen znesek prilagodi glede na celotne vire podjetja in njegovo zmožnost, da zbere sredstva za plačilo navedene globe (zgoraj v točki 285 navedena sodba Lafarge proti Komisiji, točka 671). Trditve, ki se nanaša na povsem nacionalno naravo kršitev, ki jih je ugotovila Komisija, torej ni mogoče sprejeti.

291    Prav tako ni mogoče sprejeti trditve v zvezi z odločbo o bitumnu za tlakovanje cest. V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 153 zgoraj, namreč prejšnje odločbe Komisije niso upoštevne, ker, kot je bilo navedeno v točki 108 zgoraj, predhodna praksa odločanja Komisije ne more biti pravni okvir za globe na področju konkurence. Zato je treba zavrniti tudi predlog za izvedbo pripravljalnega ukrepa, ki so ga oblikovale tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 in katerega namen je odrediti Komisiji, naj predloži odločbo o bitumnu za tlakovanje cest.

292    Glede na skupni promet družbe ThyssenKrupp, ki znaša 47,1 milijarde EUR (točka 689 obrazložitve izpodbijane odločbe), se uporaba množitelja 2 za izhodiščne zneske glob, naloženih družbi ThyssenKrupp, glede na finančno zmožnost tega podjetja vsekakor zdi ustrezna za zagotovitev učinkovitosti glob in torej za zagotovitev dovolj odvračilnega učinka glob, ki so mu bile naložene.

293    Na četrtem mestu tožeči stranki v zadevah T‑144/07 in T‑154/07 trdita, da je bila uporaba množitelja za njuni zadevni globi diskriminatorna, ker Komisija množitelja za odvračanje ni uporabila za družbi Kone in Schindler, čeprav sta bili ti podjetji del multinacionalnih skupin z mnogo večjim prometom v Uniji. Poleg tega naj bi imele hčerinske družbe družb Kone in Schindler na zadevnem trgu na Nizozemskem veliko močnejši položaj kot družba ThyssenKrupp.

294    Te trditve ni mogoče sprejeti. Komisija namreč s povečanjem izhodiščnega zneska za zagotovitev odvračilnega cilja globe dejansko ne stori drugega kot to, da različno obravnava udeleženke istega kartela, da bi upoštevala način, kako so dejansko prizadete z globo (zgoraj v točki 210 navedena sodba BASF proti Komisiji, točka 241).

295    Komisija ni kršila načela enakega obravnavanja s tem, ko se je v tej zadevi sklicevala na skupni promet udeleženk, in ne na promet, ustvarjen v Uniji ali celo na zadevnem nacionalnem trgu, da bi ocenila potrebo po povečanju zneska glob zaradi zagotovitve njihovega odvračilnega učinka. Glede na skupni promet družbe ThyssenKrupp je namreč mogoče meniti, da bi naložene globe to podjetje prizadele manj kot družbi Kone in Schindler, katerih promet znaša 3,2 oziroma 5,73 milijarde EUR (točka 689 obrazložitve izpodbijane odločbe), če ne bi bilo uporabljeno nobeno povečanje z namenom odvračanja.

296    Očitno je torej, da je v obravnavani zadevi uporaba množitelja 2 za globe družbe ThyssenKrupp upravičena zaradi zagotovitve učinkovitosti glob glede na finančno zmožnost navedene družbe.

297    Iz vsega navedenega izhaja, da je treba ta tožbeni razlog zavrniti.

 Tožbeni razlog glede kršitve smernic iz leta 1998, načela sorazmernosti in pravice do obrambe pri 50-odstotnem povečanju osnovnega zneska glob zaradi ponovitve kršitve

298    Komisija v izpodbijani odločbi meni, da je treba osnovni znesek glob, naloženih družbama TKAG in TKE ter hčerinskim družbam ThyssenKrupp zaradi ponovitve kršitve povečati za 50 % (točke 707, 710, 714 in 720 obrazložitve izpodbijane odločbe).

299    Komisija je v točki 697 obrazložitve izpodbijane odločbe v zvezi s tem opozorila:

„[…] [D]o ponovitve kršitve pride, kadar je podjetje, ki je bilo v pretekli odločbi Komisije spoznano za odgovorno za kršitev, nato razglašeno za odgovorno za kršitev iste vrste, čeprav je bila ta storjena v drugem sektorju dejavnosti ali v zvezi z drugim proizvodom. [V točki 2] [smernic iz leta 1998] je določeno, da ponovljene kršitve, ki jih storijo isto podjetje ali ista podjetja, pomenijo obteževalno okoliščino. Pojem ,podjetja‘ zajema vse pravne subjekte v okviru iste skupine, ki ne določajo samostojno svojega ravnanja na trgu. Sodišče prve stopnje je v zadevi Michelin [(zgoraj v točki 107 navedena sodba Michelin proti Komisiji, točka 290)] potrdilo, da se ponovitev kršitve lahko uporabi tudi za subjekt, ki je v stoodstotni lasti (matične) družbe, ki nadzoruje drug subjekt, ki je bil sankcioniran zaradi prejšnje kršitve.“

300    Za ugotovitev ponovitve kršitve v tej zadevi se je Komisija v točki 698 obrazložitve izpodbijane odločbe oprla na svojo Odločbo 98/247/ESPJ z dne 21. januarja 1998 v zvezi s postopkom na podlagi člena 65 [PJ] (zadeva IV/35.814 – Dodatna dajatev na zlitine) (UL L 100, str. 55) (v nadaljevanju: odločba o dodatni dajatvi na zlitine). V navedeni točki obrazložitve izpodbijane odločbe je navedla:

„Leta 1998 so bile v [odločbi o dodatni dajatvi na zlitine] naložene globe za kartel, katerega namen in učinek sta bila omejitev in izkrivljanje konkurence. Med drugim je bila globa naložena družbi ThyssenKrupp Stainless GmbH (TKS), podjetje nemškega prava, ki je bilo ustanovljeno 1. januarja 1995 po združitvi dejavnosti družb Krupp in Thyssen v zvezi z nerjavnim jeklom. Globa je bila naložena tudi družbi Acciai Speciali Terni SpA (AST), podjetje italijanskega prava, ki je bilo ustanovljeno 1. januarja 1994 in katerega glavne dejavnosti vključujejo proizvodnjo ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla. Decembra 1994 je nekaj podjetij, med katerimi sta bili Krupp in Thyssen, skupaj kupilo družbo AST. Družba Krupp je decembra 1995 svoj delež v družbi AST povečala s 50 % na 75 % ter na 100 % maja 1996. Nato je vse svoje delnice v družbi AST prenesla na družbo TKS […]“

301    Komisija je v izpodbijani odločbi (točke 700, 704, 709, 713 in 717 obrazložitve izpodbijane odločbe) pojasnila tudi, da je kartel, ugotovljen v odločbi o dodatni dajatvi na zlitine, trajal od 16. decembra 1993, to je datuma sestanka, na katerem so udeležena podjetja sklenila tajni dogovor, do 21. januarja 1998, to je datuma sprejetja odločbe o ugotovitvi kršitve, tako da so bile kršitve, ki so jih storile družbe skupine ThyssenKrupp, ne samo ponovljene, ampak so se tudi prekrivale in sočasno izvajale.

302    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 menijo, da je Komisija v točkah od 699 do 707 (zadevi T‑147/07 in T‑150/07), od 708 do 710 (zadevi T‑144/07 in T‑150/07), od 711 do 714 (zadevi T‑148/07 in T‑149/07), 717 (zadeva T‑150/07) in 720 (zadevi T‑150/07 in T‑154/07) obrazložitve izpodbijane odločbe napačno povečala znesek njihove globe za 50 % zaradi ponovitve kršitve. Komisija naj ne bi mogla meniti, da kršitev, za katero sta bili družbi ThyssenKrupp Stainless AG, ki se je pred septembrom 1997 imenovala KruppThyssen Nirosta GmbH (opomba 882 izpodbijane odločbe) (v nadaljevanju za obdobja pred septembrom 1997 in po njem: TKS), in Acciai Speciali Terni SpA (v nadaljevanju: AST) sankcionirani v odločbi o dodatni dajatvi na zlitine, pomeni podobno predhodno kršitev, ki so jo storile.

303    Najprej je treba opozoriti, da je Komisija v členu 1 odločbe o dodatni dajatvi na zlitine, na katero se sklicuje v izpodbijani odločbi za ugotovitev ponovitve kršitve v tej zadevi, menila, da je več družb, med katerimi so bile Krupp Hoesch Stahl AG (v nadaljevanju: KHS) (TKS od 1. januarja 1995), Thyssen Stahl AG (v nadaljevanju: TS) (TKS od 1. januarja 1995) in AST, v obdobju, ki je za te družbe trajalo od decembra 1993 do 21. januarja 1998, kršilo člen 65(1) PJ tako, da so spremenile in usklajeno uporabljale referenčne vrednosti formule za izračun dodatne dajatve na zlitine. Po mnenju Komisije sta bila namen in učinek tega ravnanja omejevanje in izkrivljanje običajne konkurence na skupnem trgu.

304    Iz odločbe o dodatni dajatvi na zlitine je razvidno, da sta družbi KHS in TS neposredno sodelovali pri kršitvi do 31. decembra 1994 in sta torej zanjo morali odgovarjati ločeno. Vendar pa je bila globa, ki jima jo je morala naložiti Komisija, naložena samo družbi TKS, ki je z dopisom z dne 23. julija 1997 Komisijo obvestila, da prevzema odgovornost za ravnanje družb TS in KHS od leta 1993 (točki 14 in 102 obrazložitve odločbe o dodatni dajatvi na zlitine).

305    Družbi TKS in AST sta 11. oziroma 13. marca 1998 pri Splošnem sodišču vložili tožbo, s katero sta predlagali razglasitev ničnosti odločbe o dodatni dajatvi na zlitine v delu, v katerem ju je zadevala, in podredno znatno znižanje zneska glob, ki sta jima bili naloženi s to odločbo. Splošno sodišče je z zgoraj v točki 106 navedeno sodbo Krupp Thyssen Stainless in Acciai speciali Terni proti Komisiji razglasilo ničnost člena 1 odločbe o dodatni dajatvi na zlitine v delu, v katerem je bila družbi TKS pripisana odgovornost za kršitev, ki jo je storila družba TS, zaradi kršitev pravice do obrambe družbe TKS, saj zadnjenavedena ni mogla predložiti svojih stališč glede resničnosti in upoštevnosti dejstev, očitanih družbi TS. Zoper zgoraj navedeno sodbo sta bili vloženi dve pritožbi, ki ju je Sodišče zavrnilo s sodbo z dne 14. julija 2005 v združenih zadevah ThyssenKrupp proti Komisiji (C‑65/02 P in C‑73/02 P, ZOdl., str. I‑6773).

306    Komisija je na podlagi zgoraj v točki 106 navedene sodbe Krupp Thyssen Stainless in Acciai speciali Terni proti Komisiji 20. decembra 2006 sprejela Odločbo C(2006) 6765 final v zvezi s postopkom na podlagi člena 65 [PJ] (zadeva COMP/F/39.234 – Dodatna dajatev na zlitine – ponovno sprejetje). V tej odločbi je ugotovila, da je družba TS od 16. decembra 1993 do 31. decembra 1994 kršila člen 65(1) PJ in je družbo TKS na podlagi njenega dopisa z dne 23. julija 1997 štela za odgovorno za ravnanje družbe TS.

307    Tožeče stranke v okviru tega tožbenega razloga izpodbijajo, da tvorijo gospodarsko enoto v smislu členov 81 ES in 82 ES s podjetji, sankcioniranimi v odločbi o dodatni dajatvi na zlitine. V zvezi s tem trdijo, da je Komisija iz zgoraj v točki 107 navedene sodbe Michelin proti Komisiji napačno sklepala, da stoodstotni delež matične družbe v kapitalu njene hčerinske družbe zadostuje za to, da se prejšnja kršitev te hčerinske družbe lahko pripiše njeni matični družbi, ne da bi se postavilo vprašanje o dejanski avtonomiji hčerinske družbe. Zato tožeče stranke menijo, da Komisija v nasprotju s svojimi trditvami ne bi mogla, če bi želela, naložiti globe isti matični družbi v obeh odločbah, kot naj bi zahtevala zgoraj v točki 107 navedena sodba Michelin (točka 290).

308    Treba je navesti, da pojem ponovitve kršitve, kot je vključen v več nacionalnih pravnih redov, pomeni, da je neka oseba storila nove kršitve, potem ko je že bila sankcionirana za podobne kršitve (sodba Splošnega sodišča z dne 11. marca 1999 v zadevi Thyssen Stahl proti Komisiji, T‑141/94, Recueil, str. II‑347, točka 617; zgoraj v točki 107 navedena sodba Michelin proti Komisiji, točka 284 ; zgoraj v točki 250 navedena sodba Danone proti Komisiji, točka 362, in zgoraj v točki 158 navedena sodba Hoechst proti Komisiji, točka 450). Poleg tega je v točki 2 smernic iz leta 1998 na seznamu primerov obteževalnih okoliščin, ki lahko upravičujejo povečanje osnovnega zneska globe, posebej navedena „ponovljena kršitev iste vrste in istega(-ih) podjetja(-ij)“.

309    Kot je bilo navedeno v točki 92 zgoraj, je treba pojem podjetja, postavljen v okvir konkurenčnega prava, razumeti tako, da z vidika namena zadevnega sporazuma označuje gospodarsko enoto, čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb.

310    Protikonkurenčno ravnanje podjetja se torej lahko pripiše drugemu podjetju, če prvo svojega ravnanja na trgu ni določilo neodvisno, temveč je v glavnem sledilo navodilom drugega podjetja, zlasti ob upoštevanju gospodarskih in pravnih povezav med njima (zgoraj v točki 94 navedena sodba Dansk Rørindustri proti Komisiji, točka 117; zgoraj v točki 94 navedena sodba Metsä-Serla in drugi proti Komisiji, točka 27, in zgoraj v točki 91 navedena sodba z dne 10. septembra 2009 v zadevi Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 58; sodba Splošnega sodišča z dne 27. septembra 2006 v zadevi Avebe proti Komisiji, T‑314/01, ZOdl., str. II‑3085, točka 135).

311    V zvezi s tem je treba pojasniti, da v skladu s sodno prakso Komisija ne more samo ugotoviti, da je neko podjetje „lahko“ odločilno vplivalo na drugo, ne da bi bilo treba preveriti, ali je podjetje dejansko izvajalo ta vpliv. Nasprotno, Komisija mora načeloma dokazati tak odločilen vpliv na podlagi vseh dejstev, med katerimi je zlasti morebitno vodstveno pooblastilo enega od teh podjetij v razmerju do drugega podjetja (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 2. oktobra 2003 v zadevi Aristrain proti Komisiji, C‑196/99 P, Recueil, str. I‑11005, točke od 95 do 99, in zgoraj v točki 94 navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točke od 118 do 122; sodbo Splošnega sodišča z dne 20. marca 2002 v zadevi HFB in drugi proti Komisiji, T‑9/99, Recueil, str. II‑1487, točka 527, in zgoraj v točki 310 navedeno sodbo Avebe proti Komisiji, točka 136).

312    Res je, da je, kot navaja Komisija, Splošno sodišče v zgoraj v točki 107 navedeni sodbi Michelin proti Komisiji (točka 290) menilo, da je, kadar sta hčerinski družbi neposredno ali posredno v več kot 99-odstotni lasti iste matične družbe, mogoče razumno sklepati, da ti hčerinski družbi ne določata samostojno svojega ravnanja na trgu. Splošno sodišče je v tej sodbi dodalo, da različne družbe, ki pripadajo isti skupini, sestavljajo gospodarsko enoto ter torej podjetje v smislu členov 81 ES in 82 ES, če zadevne družbe ne določajo samostojno svojega ravnanja na trgu.

313    Vendar je Sodišče, kot je bilo navedeno v točkah 96 in 97 zgoraj, nedavno opozorilo, da je v posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila Unije o konkurenci, če obstaja domneva, da navedena matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje svoje hčerinske družbe, taka domneva izpodbojna (glej v tem smislu zgoraj v točki 91 navedeno sodbo z dne 10. septembra 2009 v zadevi Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točki 60 in 61 ter navedena sodna praksa). Poleg tega, kot je Sodišče opozorilo v zgoraj v točki 311 navedeni sodbi Aristrain proti Komisiji (točka 99), le dejstvo, da kapital dveh ločenih gospodarskih družb pripada isti osebi, kot tako ne zadostuje za ugotovitev obstoja gospodarske enote med tema družbama, posledica katere bi na podlagi konkurenčnega prava Unije bila, da bi se lahko ravnanje ene družbe pripisalo drugi.

314    V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, po eni strani, da Komisija v okviru zadeve o dodatni dajatvi na zlitine ni menila, da matične družbe družb KHS, TS, TKS in AST, katerih gospodarska in pravna naslednica naj bi bila družba TKAG, tvorijo gospodarsko enoto s temi družbami za uporabo členov 81 ES in 82 ES, in torej ni trdila, da družbe KHS, TS, TKS in AST ne določajo samostojno svojega ravnanja na trgu. Iz odločbe o dodatni dajatvi na zlitine namreč izhaja, da je Komisija v zvezi z družbami, ki pripadajo skupini ThyssenKrupp, kršitev ugotovila samo, kar zadeva družbe KHS, TS, TKS in AST, ne pa tudi v zvezi z njihovimi zadevnimi matičnimi družbami, ki, kot so navedle tožeče stranke, ne da bi jim Komisija nasprotovala, niso bile zaslišane v okviru upravnega postopka, po katerem je bila sprejeta navedena odločba.

315    Po drugi strani iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da je Komisija v okviru te zadeve menila, da so družbe KHS, TS, TKS in AST del podjetij, v zvezi s katerimi so bile v členu 1 navedene odločbe ugotovljene kršitve.

316    Zato kršitev, ugotovljenih v členu 1 izpodbijane odločbe, ni mogoče šteti za ponovne kršitve istega ali istih podjetij, kot so tista, v zvezi s katerimi so bile kršitve ugotovljene v zadevi o dodatni dajatvi na zlitine.

317    V zvezi s tem, najprej, ni mogoče sprejeti trditve Komisije, v skladu s katero je družba ThyssenKrupp v okviru upravnega postopka, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijane odločbe, in te tožbe imela možnost izpodbijati obstoj gospodarske enote, ki naj bi jo tvorila s podjetji, sankcioniranimi v zadevi o dodatni dajatvi na zlitine.

318    Treba je namreč navesti, da v skladu s sodno prakso Sodišča, prvič, načelo spoštovanja pravice do obrambe izključuje, da bi se lahko za zakonito štela odločba, s katero Komisija podjetju naloži globo na področju konkurence, ne da bi ga pred tem obvestila o očitkih zoper njega, ter da mora, drugič, obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah glede na svoj pomen nedvoumno določiti pravno osebo, ki ji bodo lahko naložene globe, in mora biti naslovljeno na to osebo (glej zgoraj v točki 192 navedeno sodbo Papierfabrik August Koehler proti Komisiji, točki 37 in 38, in zgoraj v točki 91 navedeno sodbo z dne 10. septembra 2009 v zadevi Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 57 in navedena sodna praksa).

319    Zato ni mogoče dopustiti, da bi Komisija v okviru ugotavljanja obteževalne okoliščine na podlagi ponovitve kršitve lahko menila, da je treba podjetje šteti za odgovorno za prejšnjo kršitev, za katero ni bilo sankcionirano z odločbo Komisije in v okviru ugotavljanja katere ni prejelo obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, tako da to podjetje med postopkom, ki je pripeljal do sprejetja odločbe o ugotovitvi prejšnje kršitve, ni moglo predstaviti svojih trditev za izpodbijanje morebitnega obstoja gospodarske enote med njim in drugimi podjetji.

320    Taka ugotovitev velja še toliko bolj, ker je Sodišče – čeprav je res, da načelo sorazmernosti zahteva, da se čas, ki je pretekel od prejšnje kršitve pravil o konkurenci do zadevne kršitve, upošteva pri presoji nagnjenosti podjetja h kršenju teh pravil – že poudarilo, da Komisija pri ugotovitvi ponovitve kršitve ne more biti vezana z morebitnim zastaralnim rokom (sodba Sodišča z dne 8. februarja 2007 v zadevi Groupe Danone proti Komisiji, C‑3/06 P, ZOdl., str. I‑1331, točka 38, in zgoraj v točki 158 navedena sodba Hoechst proti Komisiji, točka 462; glej tudi zgoraj v točki 250 navedeno sodbo z dne 25. oktobra 2005 v zadevi Groupe Danone proti Komisiji, točka 353) in da je torej tako ugotovitev mogoče sprejeti več let po ugotovitvi kršitve, ko zadevno podjetje nikakor ne bi moglo izpodbijati obstoja take gospodarske enote, zlasti če se uporabi domneva, navedena v točki 313 zgoraj.

321    Dalje tudi ni mogoče sprejeti trditve Komisije, da je povečanje zneska globe zaradi ponovitve kršitve upravičeno tudi glede na kršitve, ugotovljene v Odločbi Komisije 90/417/ESPJ z dne 18. julija 1990 v zvezi s postopkom na podlagi člena 65 [PJ] v zvezi s sporazumom in usklajenimi ravnanji evropskih proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla (UL L 220, str. 28) in v Odločbi Komisije 94/215/ESPJ z dne 16. februarja 1994 v zvezi s postopkom na podlagi člena 65 [PJ] v zvezi s sporazumi in usklajenimi ravnanji, pri katerih so sodelovali evropski proizvajalci nosilcev (UL L 116, str. 1). Poleg tega, da ti odločbi nista bili navedeni niti v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah niti v izpodbijani odločbi, je treba ugotoviti, da tako kot podjetja, sankcionirana v zadevi o dodatni dajatvi na zlitine, podjetja, ki so bila sancionirana v navedenih odločbah, niso ista podjetja v smislu členov 81 ES in 82 ES kot tista, ki so bila sankcionirana v izpodbijani odločbi.

322    Nazadnje prav tako ni mogoče sprejeti trditve Komisije, da je v primeru, ko ima matična družba v lasti skoraj celotni kapital hčerinske družbe, matična družba prav tako naslovnica opozorila, naslovljenega na hčerinsko družbo, ki izhaja iz prejšnje odločbe Komisije, s katero je bila sankcionirana zaradi kršitve konkurenčnega prava. Čeprav je namreč res razumno mogoče meniti, da je matična družba dejansko seznanjena s prejšnjo odločbo, ki jo je Komisija naslovila na njeno hčerinsko družbo, v kateri ima v lasti skoraj celotni kapital, taka seznanjenost ne more omiliti dejstva, da v prejšnji odločbi ni bila ugotovljena gospodarska enota med tako matično družbo in njeno hčerinsko družbo, da bi se navedeni matični družbi pripisala odgovornost za prejšnjo kršitev in bi se zaradi ponovitve kršitve povečal znesek glob, ki so ji naložene.

323    Iz tega sledi, da je ta tožbeni razlog utemeljen in da je treba spremeniti izpodbijano odločbo, ne da bi bilo treba preučiti druge trditve tožečih strank, oblikovane v okviru tega tožbenega razloga. Posledice te spremembe so predstavljene v točkah 461 in 462 spodaj.

 Tožbeni razlog glede kršitve obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 ter kršitve načel varstva legitimnih pričakovanj in enakega obravnavanja pri presoji sodelovanja

324    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 opozarjajo, da so vložile vloge za priznanje imunitete pred globami ali znižanje glob na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Vendar naj bi Komisija pri presoji kakovosti in koristnosti njihovega sodelovanja kršila določbe navedenega obvestila. Po mnenju tožečih strank v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 je Komisija poleg tega kršila njihova legitimna pričakovanja v zvezi s presojo njihovega sodelovanja pri ugotavljanju kršitve v Nemčiji. Nazadnje se tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 sklicujejo na kršitev načela enakega obravnavanja v okviru uporabe obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi s kršitvijo v Belgiji.

 Obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002

325    Treba je opozoriti, da je Komisija v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 opredelila pogoje, pod katerimi so lahko podjetja, ki sodelujejo z njo med preiskavo, katere namen je dokazati omejevalni sporazum, oproščena globe ali upravičena do znižanja zneska globe, ki bi jo sicer morala plačati.

326    V obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 je v odstavku 8 pod naslovom A najprej določeno:

„Komisija bo podjetju odobrila imuniteto pred sleherno globo, ki bi mu bila sicer naložena, če:

(a)      podjetje prvo predloži dokaz, ki po mnenju Komisije lahko omogoči, da Komisija sprejme sklep o izvedbi preiskave v smislu člena 14(3) Uredbe št. 17 v zvezi z domnevnim kartelom, ki vpliva na Skupnost; ali

(b)      podjetje prvo predloži dokaz, ki po mnenju Komisije lahko omogoči, da [ugotovi] kršitev člena 81 ES v zvezi z domnevnim kartelom, ki vpliva na Skupnost.“

327    Nato je v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 v odstavku 20 pod naslovom B določeno, da so lahko „[p]odjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev [za imuniteto pred globo iz naslova] A zgoraj, […] upravičena do pravice do zmanjšanja [znižanja] sleherne globe, ki bi jim bile sicer naložene“, v odstavku 21 pa še, da mora podjetje „[d]a bi bilo […] do tega upravičeno, […] Komisiji zagotoviti dokaze o domnevni kršitvi, ki [pomenijo] znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih Komisija že ima, in mora prekiniti svoje sodelovanje v kršitvi, na katero se sumi, najkasneje ob času, ko predloži dokaze“.

328    Pojem dodane vrednosti je pojasnjen v odstavku 22 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002:

„Koncept [pojem] ,dodane vrednosti‘ se nanaša na obseg, v katerem zagotovljeni dokazi okrepijo, po svoji naravi in/ali stopnji podrobnosti, možnost Komisije, da dokaže zadevna dejstva. Pri tej oceni bo Komisija na splošno menila, da imajo pisni dokazi, ki izvirajo iz časovnega obdobja, na kater[o] se nanašajo dejstva, večjo vrednost kot naknadno ugotovljeni dokazi. Podobno se šteje, da imajo dokazi, ki so neposredno povezani z zadevnimi dejstvi, na splošno večjo vrednost kot tisti, ki so z njimi samo posredno povezani.“

329    V odstavku 23(b), prvi pododstavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 je za znižanje glob določena razvrstitev v tri kategorije:

„ –       prvo podjetje, ki izpolni pogoje iz [odstavka] 21: [od] 30[-] [do] 50[-odstotno] zmanjšanje [znižanje],

–       drugo podjetje, ki izpolni pogoje iz [odstavka] 21: [od] 20[-] [do] 30[-odstotno] zmanjšanje [znižanje],

–       nadaljnja podjetja, ki izpolnijo pogoje iz [odstavka] 21: do 20[-odstotno] zmanjšanje [znižanje].“

330    V odstavku 23(b), drugi pododstavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 je določeno:

„Da bi Komisija določila raven zmanjšanja [znižanja] znotraj vsakega od teh razredov, bo upoštevala čas, ob katerem so bili predloženi dokazi, ki izpolnjujejo pogoj iz [odstavka] 21, in stopnjo, do katere ti [pomenijo] dodano vrednost. Prav tako lahko upošteva obseg in trajnost sodelovanja podjetja po datumu predložitve.“

331    Nazadnje je v odstavku 23(b), zadnji pododstavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 še določeno:

„[Č]e podjetje zagotovi dokaze, ki se nanašajo na dejstva, za katera Komisija prej ni vedela in ki se neposredno nanašajo na težo ali trajanje domnevnega kartela, Komisija teh elementov ne bo upoštevala pri določanju globe, ki naj se naloži podjetju, ki je te dokaze zagotovilo.“

 Polje proste presoje Komisije in nadzor, ki ga izvajajo sodišča Unije

332    Opozoriti je treba, da člen 23(2) Uredbe št. 1/2003, ki je pravna podlaga za nalaganje glob v primeru kršitev pravil konkurenčnega prava Unije, Komisiji omogoča polje proste presoje pri določanju glob (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 21. oktobra 1997 v zadevi Deutsche Bahn proti Komisiji, T‑229/94, Recueil, str. II‑1689, točka 127), ki je zlasti odvisna od njene splošne politike na področju konkurence (glej v tem smislu zgoraj v točki 247 navedeno sodbo Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, točki 105 in 109). V tem okviru je Komisija za zagotovitev preglednosti in objektivnosti odločb na področju glob leta 2002 sprejela in objavila obvestilo o ugodni obravnavi. Gre za akt, ki je namenjen pojasnitvi – ob spoštovanju hierarhično višjih pravnih aktov – meril, ki jih Komisija namerava uporabiti v okviru izvajanja svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. Iz tega izhaja samoomejevanje te pravice (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 30. aprila 1998 v zadevi Vlaams Gewest proti Komisiji, T‑214/95, Recueil, str. II‑717, točka 89), ker se mora Komisija podrediti pravilom, ki si jih je naložila (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 12. decembra 1996 v zadevi AIUFFASS in AKT proti Komisiji, T‑380/94, Recueil, str. II‑2169, točka 57).

333    Vendar samoomejevanje pooblastila Komisije za odločanje po prostem preudarku, ki izhaja iz sprejetja obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ni nezdružljivo z ohranitvijo večjega polja proste presoje Komisije (glej po analogiji zgoraj v točki 60 navedeno sodbo Raiffeisen Zentralbank Österreich in drugi proti Komisiji, točka 224).

334    Obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002 namreč vsebuje različne elemente prožnosti, ki Komisiji omogočajo, da svoje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku izvršuje v skladu z določbami člena 23 Uredbe št. 1/2003, kot jih razlaga Sodišče (glej po analogiji zgoraj v točki 60 navedeno sodbo Raiffeisen Zentralbank Österreich in drugi proti Komisiji, točka 224).

335    Zato je treba opozoriti, da ima Komisija široko polje proste presoje, kadar presoja, ali dokazi, ki jih predloži podjetje, ki želi, da se zanj uporabijo ugodnosti iz obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, pomenijo znatno dodano vrednost v smislu odstavka 21 zadevnega obvestila (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 10. maja 2007 v zadevi SGL Carbon proti Komisiji, C‑328/05 P, ZOdl., str. I‑3921, točka 88, in zgoraj v točki 158 navedeno sodbo Hoechst proti Komisiji, točka 555). V zvezi z odstavkom 8(a) in (b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 je treba ugotoviti, da široko polje proste presoje izhaja iz besedila te določbe, ki se izrecno sklicuje na predložitev dokazov, ki „po mnenju Komisije“ lahko omogočijo sprejetje sklepa o izvedbi preiskave oziroma ugotovitev kršitve. Za presojo kakovosti in koristnosti sodelovanja, ki ga ponudi podjetje, je namreč potrebna celovita presoja dejstev (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo z dne 10. maja 2007 v zadevi SGL Carbon proti Komisiji, točka 81, in zgoraj v točki 153 navedeno sodbo Carbone-Lorraine proti Komisiji, točka 271).

336    Komisija ima, potem ko ugotovi, da dokazi pomenijo znatno dodano vrednost v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, polje proste presoje pri določanju natančne ravni znižanja globe, ki naj se prizna zadevnemu podjetju. V prvem pododstavku odstavka 23(b) navedenega obvestila so namreč določeni razredi za znižanje globe za različne kategorije obravnavanih podjetij, medtem ko so v drugem pododstavku tega odstavka določena merila, ki jih mora Komisija upoštevati pri določanju ravni znižanja v posameznih razredih.

337    Splošno sodišče lahko glede na polje proste presoje, ki se priznava Komisiji pri presoji sodelovanja podjetja na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, razveljavi le očitno prekoračitev tega polja (glej v tem smislu zgoraj v točki 335 navedeno sodbo z dne 10. maja 2007 v zadevi SGL Carbon proti Komisiji, točke 81, 88 in 89, ter zgoraj v točki 158 navedeno sodbo Hoechst proti Komisiji, točka 555).

 Sodelovanje družbe ThyssenKrupp pri ugotavljanju kršitve v Belgiji

338    Komisija je v točki 773 obrazložitve izpodbijane odločbe odločila, da „družbi ThyssenKrupp prizna 20‑odstotno znižanje [globe] v razredu, določenem v [odstavku] 23(b)[, druga alinea,] obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002]“.

339    Komisija je v točki 769 obrazložitve izpodbijane odločbe v zvezi s tem pojasnila, da je, „[k]o je družba ThyssenKrupp vložila svojo vlogo [na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002], […] Komisija že opravila tri preglede v Belgiji in prejela dve vlogi družb Kone in Otis [na podlagi istega obvestila], ki sta se nanašali na dejavnosti kartela v Belgiji“.

340    Komisija je, potem ko je v točki 770 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da „[n]ove informacije, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp, vsebujejo predvsem ustna pojasnila o nekaterih projektih dvigal in tekočih stopnic“, v točki 771 obrazložitve izpodbijane odločbe priznala, da „[v]loga družbe ThyssenKrupp [na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002] pomeni znatno dodano vrednost, ker so v njej zagotovljene dodatne informacije o [zaupno]“. Komisija je v točki 771 obrazložitve izpodbijane odločbe dodala, da so „[p]oleg tega […] pripombe družbe ThyssenKrupp potrdile dokaze, ki jih je Komisija že imela v zvezi z vpletenimi družbami, zajetimi proizvodi in storitvami, obdobjem, na katero se nanaša preiskava, krajem in organizacijo sestankov kartela ter njegovim delovanjem in izvajanjem“.

341    Komisija je v točki 772 obrazložitve izpodbijane odločbe sklenila, da je družba ThyssenKrupp „predložila dokaze, ki so bistveno okrepili zmožnost Komisije, da dokaže kršitev“, pri čemer je pojasnila, da pa se „[…] predloženi dokazi ne nanašajo na dejstva, s katerimi Komisija ni bila predhodno seznanjena, in tudi ne vsebujejo dokazov iz zadevnega obdobja“.

342    Prvič, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je izpodbijana odločba nejasna glede odstotka znižanja globe, ki ga je Komisija imela namen uporabiti za družbo ThyssenKrupp zaradi njenega sodelovanja pri ugotavljanju kršitve v Belgiji. Komisija naj bi se v točki 773 obrazložitve izpodbijane odločbe sklicevala na 20-odstotno znižanje, medtem ko naj bi bilo v točki 856 obrazložitve izpodbijane odločbe to znižanje 25-odstotno. Po mnenju navedenih tožečih strank je imela družba ThyssenKrupp na podlagi načela in dubio pro reo pravico do najugodnejše razlage izpodbijane odločbe, kar zadeva višino njene sankcije. Globa bi torej morala biti znižana za 25 % namesto za 20 %.

343    Ugotoviti je treba, da se tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 v zvezi s tem ne morejo sklicevati na načelo in dubio pro reo, v skladu s katerim naj bi bilo v primeru dvoma odločeno v korist zadevnih podjetij, ker se to načelo nanaša na izvedbo dokaza o obstoju kršitve in na to, ali so ugotovitve dejanskega stanja, ki jih je Komisija opravila v izpodbijani odločbi, podprte z dokazi, ki jih je predložila. Navedene tožeče stranke pa ne izpodbijajo kršitve, za katero so bile sankcionirane z izpodbijano odločbo.

344    V zvezi s trditvijo tožečih strank, da bi bilo treba globo, naloženo družbi ThyssenKrupp za kršitev v Belgiji, znižati, ker je v točki 856 obrazložitve izpodbijane odločbe navedeno 25-odstotno znižanje, je treba opozoriti, da globa, ki je bila naložena v členu 1(1), četrta alinea, izpodbijane odločbe vključuje 20-odstotno znižanje na podlagi sodelovanja družbe ThyssenKrupp v okviru uporabe obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

345    Res je, da je izrek akta neločljivo povezan z obrazložitvijo tega akta, tako da ga je treba razlagati ob upoštevanju razlogov za njegovo sprejetje, če je to potrebno (sodba Sodišča z dne 15. maja 1997 v zadevi TWD proti Komisiji, C‑355/95 P, Recueil, str. I‑2549, točka 21). Vendar je iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno razviden namen Komisije, da družbi ThyssenKrupp odobri 20-odstotno, in ne 25-odstotno znižanje na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

346    Po eni strani je namreč Komisija v točki 772 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da je „[d]ružba ThyssenKrupp […] v celoti izpolnila pogoje iz [odstavka] 21 [obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002] [zaupno] in predložila dokaze, ki so bistveno okrepili zmožnost Komisije, da dokaže kršitev“. Vendar je pojasnila, da „se predloženi dokazi ne nanašajo na dejstva, s katerimi Komisija ni bila predhodno seznanjena, in tudi ne vsebujejo dokazov iz zadevnega obdobja“, na podlagi česar je bilo mogoče predvidevati, da bo uporabljeno najmanjše znižanje globe v okviru razreda, določenega v odstavku 23(b), prvi pododstavek, druga alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Po drugi strani je v točki 773 obrazložitve izpodbijane odločbe izrecno potrjeno, da je „[g]lede na navedeno […] primerno, da se družbi ThyssenKrupp odobri 20-odstotno znižanje v [upoštevnem] razredu“.

347    25-odstotno znižanje, navedeno v točki 856 obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri so povzeta vsa znižanja glob, odobrena različnim podjetjem za njihovo sodelovanje v okviru upravnega postopka, je treba glede na točki 772 in 773 obrazložitve izpodbijane odločbe ter izrek izpodbijane odločbe šteti za tipkarsko napako. Prvi očitek tožečih strank v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 je torej treba zavrniti.

348    Drugič, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da bi moralo biti družbi ThyssenKrupp na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 priznano najmanj 25-odstotno znižanje globe, ki ji je bila naložena za kršitev v Belgiji. Družba ThyssenKrupp naj bi namreč predložila dokaze v zvezi z dejstvi in okoliščinami, s katerimi Komisija predhodno ni bila seznanjena. Poleg tega naj bi bili to ključni elementi kršitve.

349    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 ne izpodbijajo, da sodelovanje družbe ThyssenKrupp spada v odstavek 23(b), prvi pododstavek, druga alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 in da je bilo navedeno podjetje na podlagi tega upravičeno do znižanja globe v višini od 20 % do 30 %. 20-odstotno znižanje globe, priznano družbi ThyssenKrupp na podlagi njenega sodelovanja (točka 773 obrazložitve izpodbijane odločbe), je torej v razredu, ki je za ta namen določen z navedenim obvestilom.

350    Prav tako je treba opozoriti, da ima Komisija polje proste presoje pri določanju natančne ravni znižanja globe, ki jo je treba priznati v okviru razredov, določenih v odstavku 23(b), prvi pododstavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, in da lahko Splošno sodišče razveljavi le očitno prekoračitev tega polja (glej v tem smislu zgoraj v točki 335 navedeno sodbo z dne 10. maja 2007 v zadevi SGL Carbon proti Komisiji, točke 81, 88 in 89).

351    Komisija se je v izpodbijani odločbi, potem ko je priznala, da ima družba ThyssenKrupp pravico do znižanja globe, ker so „[predloženi] dokaz[i] […] bistveno okrepili zmožnost Komisije, da dokaže kršitev“, odločila odobriti 20-odstotno znižanje globe, ker „se predloženi dokazi [niso nanašali] na dejstva, s katerimi Komisija ni bila predhodno seznanjena, in tudi [niso vsebovali] dokazov iz zadevnega obdobja“ (točka 772 obrazložitve izpodbijane odločbe).

352    Vendar tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 izpodbijajo vsebinsko pravilnost ugotovitev iz točke 772 obrazložitve izpodbijane odločbe.

353    Najprej trdijo, da je bila kršitev v Belgiji sestavljena iz dveh faz, in sicer iz, po eni strani, kartela, ki se je nanašal na tržne deleže ali zamrznitev tržnih deležev in, po drugi strani, kartela, ki se je nanašal na razdelitev javnih in zasebnih razpisov za dosego dogovorjenih tržnih deležev. Komisija pa naj bi se oprla izključno na dokaze, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp, da je v točkah 158 in 159 obrazložitve izpodbijane odločbe ugotovila zamrznitev tržnih deležev zadevnih podjetij. Družba ThyssenKrupp naj bi torej zagotovila informacije, s katerimi Komisija predhodno ni bila seznanjena in ki so se nanašale na sestavni vidik kršitve v Belgiji, to je na kartel v zvezi z delitvijo sektorja prodaje in montaže dvigal in tekočih stopnic v Belgiji.

354    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da sta vidika kršitve, opisana v točki 158 obrazložitve izpodbijane odločbe, tesno povezana. Razdelitev javnih in zasebnih razpisov ter drugih pogodb „v skladu s predhodno dogovorjenim deležem“, kot je navedena v tretjem stavku točke 158 obrazložitve izpodbijane odločbe, namreč predpostavlja obstoj kartela, ki se nanaša na delitev trga, kot je navedena v prvem stavku točke 158 in v točki 159 obrazložitve izpodbijane odločbe. Ker tožeče stranke ne izpodbijajo, da dokazi, ki sta jih predložili družbi Kone in Otis, zadostujejo za dokaz obstoja kartela, na katerega se nanaša tretji stavek točke 158 obrazložitve izpodbijane odločbe, je treba ugotoviti, da je bila Komisija v času vloge družbe ThyssenKrupp zagotovo seznanjena z obstojem kartela štirih zadevnih proizvajalk v zvezi s tržnimi deleži.

355    Vsekakor je iz spisa Komisije razvidno, da je družba Kone Komisijo že februarja 2004 obvestila o obstoju mehanizma prilagajanja med udeleženci pri kršitvi v Belgiji, kadar so se dejanski tržni deleži razlikovali od dogovorjenih, kar je bilo izvedljivo samo v okviru kartela v zvezi s tržnimi deleži. V teh okoliščinah dejstvo, da točka 159 obrazložitve izpodbijane odločbe vsebuje sklicevanje samo na dokaze družbe ThyssenKrupp za ugotovitev kartela v zvezi s tržnimi deleži, sicer dokazuje, da so ti dokazi okrepili zmožnost Komisije, da dokaže kršitev, vendar kljub temu ne pomeni, da je bila Komisija zaradi njih seznanjena z dejstvi, za katera predhodno ni vedela.

356    Poleg tega dejstvo, da so predstavniki družbe Kone v odgovor na vprašanje Komisije, ki je bilo postavljeno na sestanku [zaupno] in se je nanašalo na „uporabljen vir tržnih deležev“, izjavili, da ne poznajo tega vira glede na to, da so bili tržni deleži že določeni, ko so prišli na položaj v družbi Kone, nikakor ne pomeni, da Komisija ni vedela za obstoj kartela v zvezi s tržnimi deleži pred [zaupno] dnem, ko je prejela vlogo družbe ThyssenKrupp. Nasprotno, samo dejstvo, da je Komisija predstavnike družbe Kone vprašala o načinu določitve tržnih deležev udeleženih podjetij, zadostno dokazuje, da je Komisija vedela za obstoj kartela v zvezi s tržnimi deleži že pred [zaupno].

357    Kot je razvidno iz spisa, je treba glede na elemente, s katerimi je bila Komisija seznanjena že, ko je družba ThyssenKrupp vložila vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, to je glede na obstoj kartela v zvezi s tržnimi deleži in tržne deleže, o katerih so se udeleženke dejansko dogovorile, ugotoviti, da se informacije, ki jih je to podjetje sporočilo Komisiji, niso nanašale na dejstva, s katerimi Komisija ni bila predhodno seznanjena. Poleg tega je treba ugotoviti, da je trditev, da so bili tržni deleži zamrznjeni na podlagi statističnih podatkov o trgu, ki jih je pripravilo sektorsko združenje Agoria, prej Fabrimetal, v okviru ugotavljanju kršitve v Belgiji pomenila samo omejeno dodano vrednost.

358    Dalje tožeče stranke v zadevah T-144/07, T-149/07 in T‑150/07 trdijo, da je družba ThyssenKrupp odločilno prispevala k ugotovitvi kršitve v zvezi z vzdrževanjem in posodabljanjem dvigal in tekočih stopnic v Belgiji (točka 771 obrazložitve izpodbijane odločbe), ker je bila prvo podjetje, ki je predložilo dokaz, da so vpletena podjetja uporabljala [zaupno], kar je še poslabšalo kršitev, kar naj bi jasno izhajalo iz primerjave obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in izpodbijane odločbe (točke od 189 do 196 obrazložitve izpodbijane odločbe).

359    Tožeče stranke pojasnjujejo, da so Komisiji izročile telefaks družbe Schindler kot dokaz za svoje trditve [zaupno]. Komisija naj bi torej v točki 772 obrazložitve izpodbijane odločbe napačno trdila, da družba ThyssenKrupp ni predložila niti enega dokaza iz obdobja kršitve. Čeprav je bil ta telefaks skopiran pri preiskavah, opravljenih pri družbah Schindler in Kone, naj bi Komisija pomen tega dokumenta spoznala šele na podlagi informacij družbe ThyssenKrupp. Dodana vrednost naj bi bila prav v dodatnem pojasnilu, ki ga je zagotovila družba ThyssenKrupp, še zlasti ker naj bi bilo v dokazih, ki jih je imela Komisija, in zlasti v izjavi družbe Kone z dne 11. februarja 2004 navedeno, da ni bil uporabljen noben [zaupno].

360    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Komisija v času, ko je družba ThyssenKrupp vložila vlogo, [zaupno], že imela telefaks družbe Schindler, na katerega se sklicujejo navedene tožeče stranke. Iz neizpodbijanih ugotovitev točke 196 obrazložitve izpodbijane odločbe in dokumentov, navedenih v opombi 224 izpodbijane odločbe, je namreč razvidno, da je bil telefaks družbe Schindler že januarja 2004 zasežen pri družbah Kone in Schindler. Čeprav ta telefaks pomeni dokaz iz obdobja kršitve, v teh okoliščinah ostaja dejstvo, da za ta dokument, ki ga je predložila družba ThyssenKrupp, ni mogoče šteti, da je pomenil znatno dodano vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih je Komisija že imela, ko je to podjetje vložilo svojo vlogo. Glede na dejstvo, da navedeni dokument ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ga Komisiji ni bilo treba upoštevati pri določitvi zneska znižanja globe, odobrenega družbi ThyssenKrupp za njeno sodelovanje v okviru uporabe tega obvestila. Pravico do znižanja globe na podlagi navedenega obvestila namreč dajejo samo dokazi, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 21 istega obvestila.

361    Res je, da je družba ThyssenKrupp, ko je predložila telefaks družbe Schindler, zagotovila dodatne informacije o [zaupno]. Vendar pa te informacije, čeprav izpolnjujejo pogoje iz odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, niso pomenile dokazov iz zadevnega obdobja in so se nanašale na dejstvo, to je [zaupno], ki je bilo navedeno že v pojasnilih družbe Otis iz marca 2004 (točka 194 obrazložitve izpodbijane odločbe in opomba 222). Vsekakor iz točk 189 in od 193 do 196 obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je [zaupno], na katerega se sklicujejo tožeče stranke, nanašal samo na delovanje in izvajanje kartela v zvezi s pogodbami o vzdrževanju in sam po sebi ni pomenil odločilnega elementa za ugotovitev kršitve iz člena 1(1) izpodbijane odločbe.

362    Nazadnje, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 ne morejo trditi, da iz primerjave obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in izpodbijane odločbe izhaja, da je Komisija lahko na podlagi informacij, ki ji jih je sporočila družba ThyssenKrupp, ugotovila resnejšo kršitev. Iz primerjave točk od 195 do 200 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in točk od 189 do 196 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih navajajo navedene tožeče stranke, ni namreč razvidno nikakršno poslabšanje opredelitve dejstev, do katerega naj bi prišlo med obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in sprejetjem izpodbijane odločbe. Vsekakor morebitno poslabšanje opredelitve kršitve, do katerega naj bi prišlo po obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ne bi moglo biti posledica telefaksa družbe Schindler in pojasnil, ki jih je v svoji vlogi zagotovila družba ThyssenKrupp, ker je bila ta vloga vložena pred obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in ker so bili telefaks družbe Schindler in pojasnila družbe ThyssenKrupp in extenso analizirani že v točkah 196 in 200 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah.

363    Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da je Komisija lahko, ne da bi očitno prekoračila svoje polje proste presoje, določila znižanje globe družbe ThyssenKrupp na podlagi njenega sodelovanja pri ugotavljanju kršitve v Belgiji na najnižji ravni v okviru razreda, določenega v odstavku 23(b), prvi pododstavek, druga alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

364    Tretjič, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je Komisija kršila načelo enakega obravnavanja s tem, ko je družbi ThyssenKrupp priznala 20-odstotno znižanje globe, medtem ko je 40-odstotno znižanje globe odobrila družbi Otis, katere sodelovanje je bilo podobno sodelovanju družbe ThyssenKrupp.

365    Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso pri presoji sodelovanja, ki ga ponudijo članice kartela, ne sme kršiti načela enakega obravnavanja (glej zgoraj v točki 106 navedeno sodbo Krupp Thyssen Stainless in Acciai speciali Terni proti Komisiji, točka 237, in sodbo Splošnega sodišča z dne 20. marca 2002 v zadevi ABB Asea Brown Boveri proti Komisiji, T‑31/99, Recueil, str. II‑1881, točka 240 in navedena sodna praksa).

366    Vendar trditve iz točke 364 zgoraj, katere namen je dokazati kršitev načela enakega obravnavanja, ni mogoče sprejeti.

367    Po eni strani se namreč dodana vrednost vloge na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 presoja na podlagi dokazov, ki jih Komisija že ima. Ker je družba Otis sodelovala pred družbo ThyssenKrupp (točki 96 in 98 obrazložitve izpodbijane odločbe), je Komisija v času, ko je družba ThyssenKrupp vložila vlogo na podlagi navedenega obvestila, imela več dokazov, kot jih je imela, ko je vlogo vložila družba Otis.

368    Po drugi strani je družba Otis predložila listinske dokaze iz zadevnega obdobja, ki so pomenili znatno dodano vrednost (točka 766 obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko je družba ThyssenKrupp predložila samo en dokaz iz zadevnega obdobja, to je telefaks družbe Schindler, naveden v točki 360 zgoraj, ki pa ni izpolnjeval pogojev iz odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, saj ga je Komisija že imela, ko je družba ThyssenKrupp vložila svojo vlogo na podlagi tega obvestila.

369    Ker družbi Otis in ThyssenKrupp nista bili v primerljivih položajih, Komisija v teh okoliščinah ni kršila načela enakega obravnavanja s tem, ko je družbi ThyssenKrupp odobrila 20-odstotno znižanje globe na podlagi druge alinee navedene določbe.

370    Iz vsega zgoraj navedenega sledi, da je treba vse očitke družbe ThyssenKrupp v zvezi z uporabo obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za njeno sodelovanje pri ugotavljanju kršitve v Belgiji zavrniti.

 Sodelovanje družbe ThyssenKrupp pri ugotavljanju kršitve v Nemčiji

371    Komisija je v točki 812 obrazložitve izpodbijane odločbe odločila, da družbi ThyssenKrupp ne prizna niti imunitete pred globo niti znižanja globe za njeno sodelovanje pri ugotavljanju kršitve v Nemčiji, [zaupno] (točka 807 obrazložitve izpodbijane odločbe).

372    Komisija je v točki 808 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da „[d]ružba ThyssenKrupp navaja nekatere trditve v zvezi z [zaupno]“. Vendar pa „[t]e trditve niso podprte z nobenim dokazom iz zadevnega obdobja in Komisija ni našla nobenega dokaza, ki bi jih potrjeval“.

373    Dalje je Komisija v točki 809 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da „[d]ruge informacije, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp [zaupno], samo potrjujejo dokaze iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah ter ne pomenijo niti odločilnega prispevka niti znatne dodane vrednosti“.

374    Nazadnje je Komisija v točkah 810 in 811 obrazložitve izpodbijane odločbe med drugim pojasnila:

„810 […] Stališča družbe ThyssenKrupp niso bila odločilna pri ugotovitvi kršitve s strani Komisije, saj je ta že imela zadostne dokaze, kot je to razvidno iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. […] Družba ThyssenKrupp ni predložila dokazov iz obdobja, na katero se je nanašala preiskava. Nasprotno, njene izjave, oblikovane po vročitvi obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in po tem, ko je podjetje imelo vpogled v spis, samo potrjujejo dokaze, ki jih je Komisija že imela. […] [N]epotrjene enostranske izjave, ki se nanašajo na [zaupno], ostajajo neutemeljene.

811 Glede na navedeno za informacije, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp, ni mogoče šteti, da pomenijo znatno dodano vrednost na podlagi obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002]. [zaupno] Že tedaj je družba ThyssenKrupp svoje sodelovanje [zaupno] omejila zgolj na potrditev izjav, ki so jih dale že druge članice kartela. [zaupno]“

375    Tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je Komisija kršila obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002, ker je menila, da dokazi, ki jih je v zvezi s kršitvami v Nemčiji predložila družba ThyssenKrupp, ne pomenijo znatne dodane vrednosti.

376    Prvič, družba ThyssenKrupp naj ne bi izpodbijala dejstev, očitanih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ampak naj bi jih potrdila in dopolnila. S tem naj bi okrepila zmožnost Komisije, da dokaže kršitev, v skladu z odstavkom 22, prvi stavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Družba ThyssenKrupp naj bi takoj, ko ji je uspelo pojasniti kršitve v Nemčiji, Komisiji dala na voljo rezultate svojih notranjih preiskav.

377    Drugič, družba ThyssenKrupp naj bi s tem, ko je predložila informacije [zaupno], Komisiji zagotovila dokaze z znatno dodano vrednostjo, ki so upravičevali 20-odstotno znižanje globe, ki ji je bila naložena za kršitev v Nemčiji. Dokazi [zaupno] naj bi pomenili znatno dodano vrednost, ne glede na to, ali Komisija upošteva take dokaze. Poleg tega naj bi Komisija s tem, da ni upoštevala takih dokazov, kršila legitimna pričakovanja navedenih tožečih strank, ker naj bi iz točke 617 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah izhajalo, da naj bi bil [zaupno] upoštevan pri oceni teže vsake kršitve.

378    V zvezi s tem je treba opozoriti, da v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 v nasprotju s točko D(2), druga alinea, Obvestila o nenalaganju ali zniževanju glob v primeru kartelov (UL C 207, 18.7.1996, str. 4) (v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 1996) ni določeno znižanje globe za podjetje, ki po prejetju obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah ne izpodbija dejanskega stanja, na katero je Komisija oprla svoje obtožbe.

379    V skladu z obvestilom o ugodni obravnavi iz leta 2002 mora podjetje, da bi bilo upravičeno do znižanja globe, Komisiji zagotoviti dokaze o domnevni kršitvi, ki pomenijo znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih Komisija že ima (glej odstavek 21 navedenega obvestila).

380    Glede na polje proste presoje, ki se priznava Komisiji pri presoji sodelovanja podjetja na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 in zlasti pri določitvi, ali ti dokazi pomenijo znatno dodano vrednost, lahko Splošno sodišče razveljavi le očitno prekoračitev tega polja (glej točko 350 zgoraj).

381    Preučiti je torej treba, ali je Komisija očitno prekoračila svoje polje proste presoje s tem, ko je ugotovila, da dokazi, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp, ne pomenijo znatne dodane vrednosti v smislu tega obvestila.

382    V skladu z odstavkoma 21 in 22 navedenega obvestila Komisija pri presoji dodane vrednosti dokazov, ki jih predloži podjetje, upošteva ne samo naravo in/ali stopnjo podrobnosti dokazov, ampak tudi dokaze, ki jih je Komisija že imela, ko je zadevno podjetje vložilo vlogo.

383    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Komisija v času, ko je družba ThyssenKrupp vložila vlogo [zaupno], ne samo že prejela vloge družb Kone, Otis in Schindler na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ki so se nanašale na kršitev v Nemčiji, ampak tudi organizirala dva niza pregledov na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17 (točki 104 in 106 obrazložitve izpodbijane odločbe) ter na podlagi člena 18 Uredbe št. 1/2003 poslala zahteve po informacijah podjetjem, ki so sodelovala pri kršitvi v Nemčiji, združenjem VDMA, VFA in VMA ter več strankam v Nemčiji (točke 110, 111 in 113 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega je Komisija že zbrala dovolj dokazov, da je 7. oktobra 2005 udeležence pri kršitvi v Nemčiji obvestila o ugotovitvah o možnih kršivah, to je, preden je družba ThyssenKrupp vložila svojo vlogo (točka 135 obrazložitve izpodbijane odločbe). Tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 tudi ne izpodbijajo, da trditve družbe ThyssenKrupp niso bile podprte z dokazi iz zadevnega obdobja (točki 808 in 810 obrazložitve izpodbijane odločbe).

384    Kar zadeva trditev tožečih strank v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07, da je družba ThyssenKrupp „potrdila in dopolnila“ dejstva v zvezi s kartelom v Nemčiji, je treba ugotoviti, da tožeče stranke razen dokazov v zvezi s prikrivanjem kartela ne navajajo nobenega pojasnila v zvezi z dokazi, ki naj bi jih predložile, niti zakaj naj bi pomenili znatno dodano vrednost v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

385    Kar zadeva dokaze v zvezi z [zaupno] v Nemčiji, je iz dokumentov, navedenih v točkah od 234 do 236 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in točkah od 219 do 221 obrazložitve izpodbijane odločbe, razvidno, da so dokazi, ki so jih pred vlogo družbe ThyssenKrupp predložile družbe Kone, Otis in Schindler, že zadostovali za ugotovitev, da so udeleženke v kartelu v Nemčiji sprejele različne previdnostne ukrepe [zaupno].

386    Ker se trditev tožečih strank v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 nanaša na [zaupno], je treba navesti, da se ti poskusi, če bi bili dokazani, nanašajo na obdobje po kršitvi, kakor je bila ugotovljena v členu 1(2) izpodbijane odločbe. Ti dokazi torej niso mogli okrepiti zmožnosti Komisije, da dokaže kršitev, in torej ne pomenijo znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

387    Ker v obravnavani zadevi dokazi, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp, niso izpolnjevali pogojev iz te določbe, Komisija družbi ThyssenKrupp upravičeno ni odobrila znižanja globe na podlagi odstavka 23(b), zadnji pododstavek, navedenega obvestila.

388    Nazadnje, kar zadeva očitek kršitve načela varstva legitimnih pričakovanj, je bilo v točki 179 zgoraj opozorjeno, da se ima pravico sklicevati na varstvo legitimnih pričakovanj vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem mu je uprava Unije s tem, da mu je dala natančna zagotovila, vzbudila utemeljena pričakovanja.

389    Vendar okoliščine, da je Komisija v točki 617 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah pojasnila, da bo pri oceni teže kršitve zlasti upoštevala dejstvo, da so udeleženke v kartelu sprejele pomembne previdnostne ukrepe za preprečitev razkritja kartela, ni mogoče šteti za natančno zagotovilo, da bo družbi ThyssenKrupp priznano znižanje globe zaradi njenega sodelovanja na podlagi odstavka 23 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Znižanje globe na podlagi te določbe je namreč odvisno od znatne dodane vrednosti predloženih dokazov, v zvezi s katero točka 617 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah ne vsebuje nobene navedbe. Poleg tega, ker družba ThyssenKrupp v času, ko ji je bilo vročeno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, še ni vložila vloge na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za kršitev v Nemčiji, točka 617 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah nikakor ni mogla vzbuditi legitimnih pričakovanj glede dodane vrednosti dokazov, ki še niso bili predloženi. Ta zadnji očitek je torej tudi treba zavrniti.

390    Iz vsega navedenega sledi, da je treba vse očitke družbe ThyssenKrupp v zvezi z uporabo obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za njeno sodelovanje pri ugotavljanju kršitve v Nemčiji zavrniti.

 Sodelovanje družbe ThyssenKrupp pri ugotavljanju kršitve v Luksemburgu

391    Družbi ThyssenKrupp, ki je bila tretje podjetje, ki je vložilo vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi s kartelom v Luksemburgu (točka 119 obrazložitve izpodbijane odločbe), ni bilo priznano znižanje globe na podlagi tega obvestila v zvezi z navedenim kartelom (točka 828 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je ta vidik pojasnila v točki 827 obrazložitve izpodbijane odločbe:

„Komisija ugotavlja, da je že opravila pregled v Luksemburgu in da je prejela potrditveni vlogi družb Kone in Otis [na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002] v zvezi z dejavnostmi kartela v Luksemburgu, preden je družba ThyssenKrupp vložila vlogo [na podlagi istega obvestila]. Vloga […] družbe ThyssenKrupp vsebuje kratko ustno izjavo podjetja in ne vključuje nobenega dokaza iz zadevnega obdobja niti novih pomembnih informacij, ampak so z njo na splošno samo potrjene informacije, s katerimi je bila Komisija že predhodno seznanjena, na primer v zvezi z osebami, ki so sodelovale v kartelu. Družba ThyssenKrupp torej ni predložila nobenega novega dokaza z znatno dodano vrednostjo in v primerjavi z dokazi, ki jih je Komisija že imela, ko je družba ThyssenKrupp vložila vlogo, ni občutno okrepila zmožnosti Komisije, da dokaže zadevno dejansko stanje. Družba ThyssenKrupp po svoji vlogi […] ni več sodelovala, razen da je odgovorila na zahtevo Komisije po informacijah na podlagi člena 18(2) [Uredbe št. 1/2003].“

392    Tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je Komisija pravno napačno uporabila obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002, ker ni upoštevala dodane vrednosti dokazov, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp. Ta naj bi namreč Komisiji priskrbela dokaze z znatno dodano vrednostjo, ker ni izpodbijala dejstev, navedenih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ter je podprla in dopolnila očitke, ki jih je izrazila Komisija, kar bi v skladu z odstavkom 23(b), prvi pododstavek, druga alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 moralo pripeljati do od 20- do 30-odstotnega znižanja globe, ki ji je bila naložena za kartel v Luksemburgu.

393    Kot je bilo navedeno že v točki 378 zgoraj, v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 ni določeno znižanje globe za podjetje, ki po prejetju obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah ne izpodbija resničnosti dejstev, na katera je Komisija oprla svoje obtožbe. Treba je torej preučiti, ali je Komisija glede na polje proste presoje, ki se ji priznava pri presoji sodelovanja podjetja na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, očitno prekoračila to polje, ko je ugotovila, da dokazi, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp, ne pomenijo znatne dodane vrednosti v primerjavi z dokazi, ki jih je Komisija že imela, ko je navedeno podjetje vložilo vlogo na podlagi tega obvestila.

394    V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, na prvem mestu, da tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07, ki ne grajajo odobritve imunitete pred globami družbi Kone na podlagi odstavka 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, tudi ne izpodbijajo, da so informacije, ki jih je predložila družba Kone, Komisiji že omogočale ugotovitev kršitve v Luksemburgu (točka 816 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je torej v času, ko je družba ThyssenKrupp vložila svojo vlogo, že prejela zadostne dokaze za ugotovitev kršitve v Luksemburgu. Poleg tega je Komisija pred vlogo družbe ThyssenKrupp marca 2004 že prejela tudi vlogo družbe Otis, na podlagi katere je bilo tej priznano 40-odstotno znižanje globe, ki ji je bila naložena za kršitev v Luksemburgu (točki 118 in 823 obrazložitve izpodbijane odločbe).

395    Na drugem mestu tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 ne izpodbijajo, da družba ThyssenKrupp v okviru svoje vloge [zaupno] Komisiji ni predložila nobenega dokaza iz zadevnega obdobja (točka 827 obrazložitve izpodbijane odločbe). V skladu z odstavkom 22 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 imajo pisni dokazi, ki izvirajo iz časovnega obdobja, na katero se nanašajo dejstva, večjo vrednost kot naknadno ugotovljeni dokazi.

396    Vendar tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 navajajo več elementov, ki po njihovem mnenju lahko dokažejo, da so dokazi, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp, pomenili znatno dodano vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih je Komisija že imela.

397    Prvič, navedene tožeče stranke se opirajo na številna sklicevanja na vlogo družbe ThyssenKrupp na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v izpodbijani odločbi, da bi dokazale dodano vrednost te vloge.

398    Vendar dejstvo, da je Komisija v izpodbijani odločbi uporabila vse dokaze, ki jih je imela – torej tudi informacije, ki jih je v svoji vlogi [zaupno] predložila družba ThyssenKrupp –, ne dokazuje, da so te informacije pomenile znatno dodano vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih je Komisija na ta datum že imela. Dodana vrednost v smislu obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 se namreč presoja na podlagi kakovosti sodelovanja in njegove primerjave z dokazi, ki jih Komisija že ima.

399    V teh okoliščinah se tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 ne morejo sklicevati na to, da je Komisija kršila obveznost obrazložitve s tem, da je napačno podcenila pomen tega, da so podjetja Komisiji predložila podrobne dokaze. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti iz obrazložitve, ki se zahteva s členom 253 ES, jasno in nedvoumno razvidno sklepanje organa Unije, ki je avtor spornega akta, tako da se lahko zainteresirane stranke seznanijo z utemeljitvami sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče izvaja nadzor (sodbi Sodišča z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, Recueil, str. I‑1719, točka 63, in z dne 30. septembra 2003 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C‑301/96, Recueil, str. I‑9919, točka 87). V obravnavani zadevi je Komisija v točkah od 825 do 828 obrazložitve izpodbijane odločbe (glej zlasti točko 391 zgoraj) jasno predstavila razloge, iz katerih ni bilo mogoče odobriti znižanja globe, naložene za kršitev v Luksemburgu.

400    Drugič, tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da se Komisija opira na izjave družbe ThyssenKrupp, da bi se v točki 307 obrazložitve izpodbijane odločbe sklicevala na previdnostne ukrepe, ki so jih sprejele udeleženke pri kršitvi, da bi prikrile sestanke in stike med konkurenti.

401    Treba je ugotoviti, da se izjave družbe ThyssenKrupp, navedene v točki 307 obrazložitve izpodbijane odločbe, nanašajo na uporabo drugega mobilnega telefona [zaupno] družbe TKAL s predplačniškimi karticami za organizacijo protikonkurenčnih sestankov. Vendar so prizadevanja udeleženk v kartelu v Luksemburgu za prikritje sestankov in stikov jasno razvidna že iz vloge družbe Kone z dne 5. februarja 2004 in zlasti iz točk 3.4.2 in 3.4.5 te vloge. V teh okoliščinah Komisija ni očitno prekoračila svojega polja proste presoje s tem, ko je ugotovila, da izjave družbe ThyssenKrupp, povzete v točki 307 obrazložitve izpodbijane odločbe, niso pomenile znatne dodane vrednosti v primerjavi z dokazi, ki jih je že imela.

402    Tretjič, tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 navajajo, da je bila družba ThyssenKrupp prvo podjetje, ki je Komisijo opozorilo, da so bili [zaupno] organizirani nezakoniti sestanki (točka 303 obrazložitve izpodbijane odločbe). V zvezi s tem naj bi iz opombe 455 izpodbijane odločbe izhajalo, da je bil prispevek [zaupno] družbe ThyssenKrupp pred prispevki njenih konkurentk.

403    Vendar, kot je razvidno iz spisa, je treba ugotoviti, da je bila Komisija v nasprotju s trditvami tožečih strank v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 že pred prispevkom družbe ThyssenKrupp seznanjena z vlogo [zaupno] pri organizaciji nezakonitih sestankov, in sicer na podlagi izjav družb Kone in Otis februarja in marca 2004. V teh okoliščinah ni mogoče izjavam družbe ThyssenKrupp, navedenim v prejšnji točki, pripisati nikakršne znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

404    Vsekakor Komisija tudi ob predpostavki, da bi bila družba ThyssenKrupp prvo podjetje, ki je sporočilo informacije, navedene v točki 402 zgoraj, ne bi očitno prekoračila svojega polja proste presoje z ugotovitvijo, da ti elementi niso pomenili znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 navedenega obvestila. Poleg dejstva, da identitete podjetja, ki je sklicalo nezakonite sestanke, ni mogoče šteti za pomemben element za dokaz obstoja kartela, iz točke 721 obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da Komisija zadevnih informacij ni štela za dovolj prepričljive, da bi sklenila, da je bil [zaupno] pobudnik kartela v Luksemburgu ali je imel odločilno vlogo v njem.

405    Četrtič, družba ThyssenKrupp naj bi Komisijo v svoji vlogi [zaupno] obvestila o obstoju mehanizma prilagajanja. Kadar dogovorjeni tržni deleži niso bili upoštevani, naj bi se med udeleženkami v kartelu samodejno izvedla nova razdelitev projektov (točki 317 in 336 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija naj bi v zvezi s tem v izpodbijani odločbi (opombi 484 in 517 izpodbijane odločbe) navedla prispevek družbe Kone z dne 29. oktobra 2004, ki naj ne bi bil prostovoljen in naj bi bil očitno poznejši od prispevka družbe ThyssenKrupp.

406    Vendar, kot je razvidno iz spisa, je treba ugotoviti, da je družba ThyssenKrupp v svoji vlogi [zaupno] navedla samo, da je bil cilj razdelitve projektov zamrznitev tržnih deležev in da je neupoštevanje dogovorov pripeljalo do popravka za naslednje projekte. Komisija pa je te informacije že imela, ko je družba ThyssenKrupp vložila svojo vlogo. Informacijam, ki jih je družba ThyssenKrupp sporočila v zvezi z mehanizmom prilagajanja, torej ni mogoče pripisati nikakršne znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

407    Petič, družba ThyssenKrupp naj bi v svojem prispevku [zaupno] navedla, da so seznami projektov vsebovali imena projektov, količine dvigal in cene. Komisija naj bi to informacijo uporabila v točki 321(a), (c) in (d) obrazložitve izpodbijane odločbe, ne da bi priznala, da gre za prispevek družbe ThyssenKrupp.

408    Vendar, kot je razvidno iz spisa, je treba ugotoviti, da je Komisija v času, ko je družba ThyssenKrupp vložila svojo vlogo, že imela informacije, navedene v prejšnji točki. Zadevnim informacijam torej ni mogoče pripisati nikakršne znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

409    Šestič, tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je Komisija uporabila informacije v zvezi z vsebino pogodb o vzdrževanju in se je v zvezi s tem oprla na prispevek družbe Kone z dne 5. februarja 2004 in družbe ThyssenKrupp [zaupno], medtem ko so bile informacije družb Schindler in Luxlift predložene šele pozneje (točka 348 obrazložitve izpodbijane odločbe). Ker je Komisija informacije iz točke 348 obrazložitve izpodbijane odločbe potrdila s štirimi izjavami konkurentk, se očitno ni mogla zanašati zgolj na izjavo družbe Kone.

410    Vendar, kot je razvidno iz spisa, je treba ugotoviti, da je družba Kone pred vlogo družbe ThyssenKrupp [zaupno] 5. in 11. februarja 2004 predložila mnogo podrobnejše informacije v zvezi s pogodbami o vzdrževanju kot družba ThyssenKrupp in da je te informacije 23. marca 2004 ustno potrdila družba Otis. V teh okoliščinah ni mogoče informacijam v zvezi s pogodbami o vzdrževanju, ki jih je družba ThyssenKrupp predložila v okviru svoje vloge na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, pripisati nikakršne znatne dodane vrednosti.

411    Iz navedenega sledi, da tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 niso dokazale, da je Komisija očitno prekoračila svoje polje proste presoje s tem, ko je menila, da dokazi, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp, ne pomenijo znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

412    Na tretjem mestu tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da je Komisija storila hudo napako pri presoji, ker ni upoštevala odločbe [zaupno] luksemburškega organa za konkurenco, s katero je bila družbi ThyssenKrupp priznana imuniteta in ki kaže na to, da je njeno sodelovanje v skladu z luksemburškim pravom zadoščalo za priznanje imunitete ali znižanje sankcije ter da je njeno sodelovanje torej pomenilo dodano vrednost.

413    V zvezi s tem je treba spomniti, da je z mnenjem o prizanesljivosti luksemburškega sveta za konkurenco [zaupno] družbama TKAL in TKE priznana njuna vloga za prizanesljivost v zvezi s kršitvijo v Luksemburgu in je potrjeno, da je ta vloga upoštevna za potrebe postopka v Luksemburgu (člena 1 in 2 mnenja o prizanesljivosti). Vendar to mnenje ne vsebuje nobene kvalitativne presoje dokazov, ki jih je predložila družba ThyssenKrupp. Luksemburški svet za konkurenco je namreč menil, da je „primerno prekiniti vsebinsko odločanje o vlogi za prizanesljivost in počakati na izid preiskave, ki jo je uvedla Komisija […]“ (točka 6 in člen 3 mnenja o prizanesljivosti). V teh okoliščinah ni mogoče sprejeti trditve tožečih strank.

414    Na četrtem mestu tožeče stranke v zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da Komisija zaradi očitnih jezikovnih težav, ki so jih imeli uradniki, dodeljeni zadevi, in ki naj bi se odražale v napačni razlagi nekaterih dokazov, ni pravilno ocenila dodane vrednosti prispevka družbe ThyssenKrupp na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Vendar je treba to trditev iz razlogov, navedenih v točki 86 zgoraj, zavrniti.

415    Iz vsega navedenega sledi, da je treba vse očitke družbe ThyssenKrupp v zvezi z uporabo obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za njeno sodelovanje pri ugotavljanju kršitve v Luksemburgu zavrniti.

416    Ta tožbeni razlog je torej treba v celoti zavrniti.

 Tožbeni razlog glede kršitve načel varstva legitimnih pričakovanj, enakega obravnavanja, sorazmernosti in dobrega upravljanja pri določitvi zneska znižanja glob, odobrenega za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002

417    Komisija je v točki 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah napovedala, da bo „priznala znižanje [globe] za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002], zlasti če podjetje ni izpodbijalo dejstev ali ji je zagotovilo dodatno pomoč, zaradi katere je bilo mogoče razjasniti ali dopolniti dejstva, ki jih je ugotovila Komisija“.

418    Komisija je v točki 758 obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila, da se je „[v] obsegu, v katerem bi na podlagi točke 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah nastala pričakovanja v obravnavanem primeru, […] odločila to točko razlagati v korist podjetij, ki so na podlagi tega obvestila pripomogla k dokazovanju dejanskega stanja kršitve iz [izpodbijane] odločbe tako, da niso izpodbijala dejstev ali so predložila druge dodatne informacije ali pojasnila“.

419    Tako je Komisija vsem udeležencem v štirih kršitvah – razen, na eni strani, podjetjem, ki jim je priznala imuniteto pred globami (točke 762, 817 in 839 obrazložitve izpodbijane odločbe), in, na drugi strani, družbi Kone v okviru omejevalnega sporazuma na Nizozemskem (točka 851 obrazložitve izpodbijane odločbe) – priznala enoodstotno znižanje globe za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ker niso izpodbijala dejstev, navedenih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah (točke 768, 774, 777, 794, 801, 806, 813, 824, 829, 835, 845, 854, 855 in 856 obrazložitve izpodbijane odločbe).

420    Na prvem mestu tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 menijo, da lahko upravičeno zahtevajo najmanj 10-odstotno znižanje glob, ki so bile družbi ThyssenKrupp naložene za kršitve v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, ker niso izpodbijale dejstev, navedenih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. Taka upravičena pričakovanja naj bi po njihovem mnenju izhajala iz točke 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in prakse odločanja Komisije, na podlagi katere naj bi bilo podjetju, ki ne izpodbija resničnosti dejstev, očitanih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, priznano 10-odstotno znižanje globe v skladu z obvestilom o ugodni obravnavi iz leta 1996.

421    Prvič, v točki 388 zgoraj je bilo opozorjeno na to, da se ima pravico sklicevati na varstvo legitimnih pričakovanj vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem mu je uprava Unije s tem, da mu je dala natančna zagotovila, vzbudila utemeljena pričakovanja.

422    Po drugi strani pa, kot je bilo navedeno že v točki 180 zgoraj, se na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj ne more sklicevati oseba, ki ji uprava ni dala natančnih zagotovil. Taka zagotovila so natančne, brezpogojne in skladne informacije iz pooblaščenih in zanesljivih virov.

423    Drži, da v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 v nasprotju z obvestilom o ugodni obravnavi iz leta 1996 ni določeno nobeno znižanje globe za podjetja, ki ne izpodbijajo dejanskega stanja, na katero je Komisija oprla svoje obtožbe v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. Vendar Komisija v točki 758 obrazložitve izpodbijane odločbe priznava, da so lahko podjetja na podlagi točke 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah upravičeno pričakovala, da jim bo – če ne bodo izpodbijala dejstev – znižana globa zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

424    Komisija je v točki 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah napovedala, da bo „priznala znižanje [globe] za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002], zlasti če podjetje ni izpodbijalo dejstev ali ji je zagotovilo dodatno pomoč, zaradi katere je bilo mogoče razjasniti ali dopolniti dejstva, ki jih je ugotovila Komisija“. Za tako trditev ni mogoče šteti, da pomeni natančno zagotovilo, ki bi pri tožečih strankah lahko vzbudilo utemeljena pričakovanja, da jim bo odobreno več kot enoodstotno znižanje globe. V točki 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah namreč nista navedena obseg ali stopnja znižanja, ki bi bilo, kjer je to ustrezno, odobreno zadevnim podjetjem, tako da ta točka nikakor ni mogla vzbuditi nikakršnega legitimnega pričakovanja v tem smislu.

425    Drugič, treba je zavrniti trditev tožečih strank, da je Komisija odstopala od svoje predhodne prakse, na podlagi katere naj bi bilo podjetju, ki ne izpodbija resničnosti dejstev, očitanih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, priznano 10-odstotno znižanje globe, ki bi mu bila sicer naložena, ker, kot je bilo navedeno v točki 153 zgoraj, v skladu z ustaljeno sodno prakso praksa odločanja Komisije ne more biti pravni okvir za globe na področju konkurence.

426    Poleg tega tožeče stranke ne izpodbijajo, da se za njihove vloge uporablja samo obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002. Zato praksa odločanja Komisije ali sodna praksa v zvezi z uporabo točke D(2), druga alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 1996 pri tožečih strankah nikakor ne moreta vzbuditi legitimnega pričakovanja, temelječega na točki 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, glede ravni znižanja globe, ki bi bilo priznano zaradi neizpodbijanja dejstev v zvezi s karteli v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.

427    Na drugem mestu tožeči stranki v zadevah T‑144/07 in T‑154/07 trdita, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti s tem, ko ni priznala 10-odstotnega znižanja zaradi neizpodbijanja dejstev. V zvezi s tem uveljavljata tudi kršitev načela dobrega upravljanja, ker naj bi Komisija podjetja spodbujala k temu, naj ne izpodbijajo dejstev, priznala pa naj bi jim samo enoodstotno znižanje njihovih glob.

428    Glede tega je treba opozoriti, da načelo sorazmernosti zahteva, naj ravnanje institucij Unije ne prestopi meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev legitimnih ciljev, ki jim sledi zadevna ureditev, pri tem pa je treba takrat, ko je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi, uporabiti najmanj omejujočega, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti čezmerne glede na postavljene cilje (sodba Sodišča z dne 5. maja 1998 v zadevi Združeno kraljestvo proti Komisiji, C‑180/96, Recueil, str. I‑2265, točka 96, in sodba Splošnega sodišča z dne 12. septembra 2007 v zadevi Prym in Prym Consumer proti Komisiji, T‑30/05, neobjavljena v ZOdl., točka 223).

429    Glede ravni morebitnega znižanja globe zaradi neizpodbijanja dejstev je treba navesti, da iz sodne prakse izhaja, da je mogoče šteti, da je podjetje, ki izrecno izjavi, da ne izpodbija navedb v zvezi z dejstvi, s katerimi je Komisija utemeljila svoje očitke, pripomoglo k poenostavitvi naloge te institucije, da ugotovi in kaznuje kršitve pravil Unije o konkurenci (sodbi Splošnega sodišča z dne 14. maja 1998 v zadevi Mo och Domsjö proti Komisiji, T‑352/94, Recueil, str. II‑1989, točka 395, in SCA Holding proti Komisiji, T‑327/94, Recueil, str. II‑1373, točka 157).

430    Vendar je Komisija v točki 758 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da bo treba „[p]ri obsegu znižanja […] upoštevati, da lahko sodelovanje, ponujeno po izdaji obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, ko Komisija že ugotovi vse elemente kršitve ter je podjetje že seznanjeno z vsemi elementi preiskave in ima dostop do preiskovalnega spisa, kvečjemu obrobno pripomore k preiskavi Komisije“. Dodala je še, da je „[n]a splošno […] priznanje dejstev v teh okoliščinah kvečjemu dokaz v podporo dejstvom, ki bi jih Komisija običajno obravnavala kot dovolj dokazana z drugimi dokazi, vključenimi v spis“.

431    V zvezi s tem je treba opozoriti, da obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002 zahteva visoko stopnjo sodelovanja s Komisijo, saj poleg tega predvideva „tesnejš[o] usklajenost med ravnjo glob in vrednostjo prispevka podjetja pri odkrivanju kršitve“ (odstavek 5 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002). Tako, po eni strani, kot je bilo navedeno že v točki 378 zgoraj, obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002 v nasprotju z obvestilom o ugodni obravnavi iz leta 1996 ne določa znižanja glob zaradi neizpodbijanja dejstev in, po drugi strani, kar zadeva vloge, predložene Komisiji na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, največje znižanje, ki ga lahko dosežejo podjetja, ki niso niti prvo niti drugo podjetje, ki izpolnjuje pogoj iz odstavka 21 tega obvestila, vendar katerih dokazi vseeno pomenijo znatno dodano vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih Komisija že ima, znaša 20 %.

432    Ob upoštevanju zgoraj navedenega in dejstva, da se znižanja, priznana v obravnavanem primeru za neizpodbijanje dejstev, dodajo znižanjem glob, ki so že bila priznana v okviru obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ter obrobne vrednosti sodelovanja, ponujenega po obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah (točka 758 obrazložitve izpodbijane odločbe), Komisija ni kršila načela sorazmernosti s tem, ko družbi ThyssenKrupp ni priznala 10-odstotnega znižanja glob zaradi neizpodbijanja dejstev v zvezi s karteli v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Poleg tega tožeči stranki v zadevah T‑144/07 in T‑154/07 nista predložili nobenega dokaza, da ju je Komisija spodbujala, naj ne izpodbijata dejstev, tako da njunega očitka v zvezi s kršitvijo načela dobrega upravljanja nikakor ni mogoče sprejeti.

433    Na tretjem mestu tožeče stranke v zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 navajajo, da je bila družba ThyssenKrupp, ki je Komisijo obvestila o poskusih udeleženk pri kršitvi v Nemčiji, da bi ovirale njeno preiskavo, žrtev diskriminatornega obravnavanja v primerjavi s podjetji, ki so izpodbijala tako ravnanje, ker je bilo obema kategorijama podjetij priznano enako znižanje globe na podlagi njihovega sodelovanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Tožeča stranka v zadevi T‑144/07 v zvezi s tem trdi še, da je bilo enoodstotno znižanje globe uporabljeno za vsa podjetja, ne glede na njihovo sodelovanje.

434    Tega očitka ni mogoče sprejeti. Ker trditve družbe ThyssenKrupp v zvezi s poskusi oviranja preiskave niso mogle okrepiti zmožnosti Komisije, da dokaže kršitev (glej točko 386 zgoraj), je koristno sodelovanje družbe ThyssenKrupp zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 omejeno na neizpodbijanje dejstev. Sodelovanje družbe ThyssenKrupp je tako primerljivo s sodelovanjem drugih podjetij, ki so se, kar zadeva sodelovanje zunaj navedenega obvestila, omejila na neizpodbijanje dejstev, predstavljenih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah.

435    Na četrtem mestu tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, da je družba ThyssenKrupp zaradi metode izračuna enoodstotnega znižanja za neizpodbijanje dejstev utrpela finančno škodo v primerjavi z drugimi podjetji, vključenimi v upravni postopek. V zvezi z družbo ThyssenKrupp naj bi namreč Komisija odobrena znižanja glob izračunala v dveh fazah, in sicer v zvezi z Belgijo in Nizozemsko 20-odstotno oziroma 40-odstotno znižanje na podlagi sodelovanja v okviru obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 in nato enoodstotni znižanji na podlagi sodelovanja zunaj navedenega obvestila. Pri drugih podjetjih pa naj bi bilo enoodstotno znižanje uporabljeno neposredno za globo, ki jo je določila Komisija. Komisija naj bi torej s svojim načinom izračuna dajala prednost podjetjem, ki jim ni bilo priznano znižanje globe na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, v primerjavi s podjetji, ki so sodelovala med upravnim postopkom.

436    Navedeno je bilo (glej točko 365 zgoraj), da Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso pri presoji sodelovanja, ki ga ponudijo članice kartela, ne sme kršiti načela enakega obravnavanja.

437    Vendar je treba poleg tega, da znižanja glob, odobrena v okviru obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, in znižanja glob, odobrena zunaj tega obvestila, pomenijo ločene faze izračuna višine glob, ugotoviti, da podjetja, ki so sočasno sodelovala v okviru navedenega obvestila in zunaj tega obvestila, na eni strani, in podjetja, ki so sodelovala samo zunaj istega obvestila, na drugi strani, niso v primerljivih položajih. Očitka domnevne kršitve načela enakega obravnavanja torej ni mogoče sprejeti.

438    Iz tega sledi, da je treba ta tožbeni razlog v celoti zavrniti.

 Tožbeni razlog glede kršitve člena 23(2) Uredbe št. 1/2003

439    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, da je z globami, naloženimi v členu 2 izpodbijane odločbe za kršitve, ugotovljene v njej, kršen člen 23(2) Uredbe št. 1/2003, ker se je Komisija pri opredelitvi zgornje meje v višini 10 % prometa zadevnih podjetij oprla na promet skupine ThyssenKrupp, namesto da bi upoštevala promet hčerinskih družb, ki so neposredno sodelovale pri kršitvah.

440    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, prvič, da družbama TKAG in TKE ni mogoče pripisati kršitev, ki so jih storile njune zadevne hčerinske družbe, in da bi bilo torej treba zgornjo mejo 10 % prometa iz člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 izračunati na podlagi prometa navedenih hčerinskih družb.

441    Vendar je treba ugotoviti, da se ta očitek prekriva z očitki, preučenimi v točkah od 100 do 149 zgoraj, v zvezi s pripisom kršitev hčerinskih družb matičnim družbam skupine ThyssenKrupp. Iz preudarkov v zvezi s tem je razvidno, da je Komisija pravilno menila, da družbi TKAG in TKE tvorita gospodarsko enoto z svojimi zadevnimi hčerinskimi družbami. Ta očitek je torej treba zavrniti.

442    Drugič, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, da je določitev zgornje meje glob na podlagi prometa matične družbe vsekakor prav tako izključena, ker se člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 nanaša na „podjetj[a] […], udeležen[a] pri kršitvi“. Zgornja meja 10 % naj bi se torej uporabljala za promet storilca kršitve, ki je neposredno sodeloval pri kršitvi, in ne za promet njegove solidarno odgovorne matične družbe.

443    V zvezi s tem je treba navesti, da člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 določa, da za „vsako podjetje ali podjetniško združenje, udeleženo pri kršitvi, globa ne presega 10 % njegovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu“. V skladu z ustaljeno sodno prakso se promet iz te določbe razume kot skupni promet zadevnega podjetja (glej zgoraj v točki 55 navedeno sodbo Dalmine proti Komisiji, točka 146, in zgoraj v točki 428 navedeno sodbo z dne 12. septembra 2007 v zadevi Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 177 in navedena sodna praksa).

444    Tako je treba zgornjo mejo 10 % prometa, določeno v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003, izračunati na podlagi skupnega prometa vseh družb, ki sestavljajo gospodarsko enoto, ki deluje kot podjetje v smislu člena 81 ES (zgoraj v točki 311 navedena sodba HFB in drugi proti Komisiji, točka 528, in sodba Splošnega sodišča z dne 15. junija 2005 v združenih zadevah Tokai Carbon in drugi proti Komisiji, T‑71/03, T‑74/03, T‑87/03 in T‑91/03, neobjavljena v ZOdl., točka 390).

445    V obravnavani zadevi je Komisija ugotovila, da je družba TKAG za namene uporabe člena 81 ES tvorila gospodarsko enoto s svojimi hčerinskimi družbami, navedenimi v členu 1 izpodbijane odločbe (glej točke od 100 do 149 zgoraj). Glede na sodno prakso, navedeno v točkah 443 in 444 zgoraj, se je Komisija pri izračunu glob, ki jih je naložila v členu 2 izpodbijane odločbe, pravilno oprla na promet matične družbe, da bi globe določila v dovolj odvračilni višini.

446    Iz tega sledi, da Komisija ni kršila člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 s tem, ko se je pri določitvi zgornje meje 10 % prometa za globe, ki jih je treba naložiti za kršitve, ki so jih storile družbe iz skupine ThyssenKrupp, oprla na promet družbe TKAG. Ker tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 ne trdijo, da globa, ki jim je bila naložena, presega mejo 10 % navedenega prometa, je treba njihove očitke zavrniti.

 Tožbeni razlog glede kršitve načela sorazmernosti pri izračunu končnega zneska glob

447    Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 trdijo, da je končni znesek glob, ki so jim bile naložene, nesorazmeren.

448    Da bi dokazale kršitev načela sorazmernosti, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 poudarjajo, prvič, nacionalno naravo kršitev, sankcioniranih v izpodbijani odločbi. Drugič, tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 trdijo, da so globe, naložene družbi ThyssenKrupp za kršitve v Belgiji in Luksemburgu, previsoke glede na velikost zadevnih trgov in da ne odražajo pravilno ekonomskih razmerij moči med podjetji, udeleženci pri kršitvah, ki so bila odločilna pri izvajanju kršitev. Tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 v tem okviru poudarjajo tudi, da so globe, ki so jim bile naložene za kršitve v Belgiji in na Nizozemskem, večkratnik zadevnega prometa družb TKLA in TKL. Tretjič, tožeča stranka v zadevi T‑144/07 trdi, da mora Komisija na podlagi načela sorazmernosti končni znesek globe določiti tako, da odraža celotni obseg sodelovanja, ki ga je ponudila družba TKLA, in zlasti upoštevati obljubo prizanesljivosti, ki jo je dal belgijski organ za konkurenco. Tožeča stranka v zadevi T‑154/07 v zvezi s tem še trdi, da bi Komisija morala upoštevati imuniteto, ki jo je družbi TKL priznal nizozemski organ za konkurenco.

449    Najprej je treba opozoriti, da načelo sorazmernosti zahteva, naj ravnanje institucij Unije ne prestopi meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev legitimnih ciljev, ki jim sledi zadevna ureditev, pri tem pa je treba takrat, ko je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi, uporabiti najmanj omejujočega, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti čezmerne glede na postavljene cilje (glej točko 428 zgoraj).

450    Iz tega izhaja, da globe ne smejo biti čezmerne z vidika postavljenih ciljev – to je z vidika upoštevanja pravil o konkurenci – in da mora biti globa, ki je naložena podjetju zaradi kršitve predpisov na področju konkurence, sorazmerna s kršitvijo, ki se presodi celostno, zlasti ob upoštevanju njene teže (zgoraj v točki 428 navedena sodba z dne 12. septembra 2007 v zadevi Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 224). Poleg tega lahko Komisija pri določanju zneska glob utemeljeno upošteva potrebo po tem, da se z zadevnimi globami zagotovi dovolj odvračilen učinek (glej v tem smislu zgoraj v točki 247 navedeno sodbo Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 108, in sodbo Splošnega sodišča z dne 14. maja 1998 v zadevi Europa Carton proti Komisiji, T‑304/94, Recueil, str. II‑869, točka 89).

451    Treba je opozoriti, prvič, da so omejevalni sporazumi iz obravnavanega primera vključevali zlasti tajno dogovarjanje med konkurenti o delitvi trgov ali zamrznitvi tržnih deležev z delitvijo projektov prodaje in montaže novih dvigal in/ali tekočih stopnic ter o nekonkuriranju pri vzdrževanju in posodabljanju dvigal in tekočih stopnic (razen v Nemčiji, kjer dejavnost vzdrževanja in posodabljanja ni bila vključena v razprave med članicami kartela). Take kršitve že po naravi spadajo med najresnejše kršitve člena 81 ES (točka 658 obrazložitve izpodbijane odločbe).

452    V zvezi s tem ima relativna majhnost zadevnega trga proizvodov, tudi ob predpostavki, da je dokazana, manjši pomen glede na vse druge dejavnike, ki dokazujejo težo kršitve (glej v tem smislu zgoraj v točki 185 navedeno sodbo Roquette Frères proti Komisiji, točka 151). Trditve tožečih strank, da so globe, ki jih je naložila Komisija, nesorazmerne glede na velikost zadevnih trgov, je torej treba zavrniti.

453    Drugič, kar zadeva sorazmernost med globami ter velikostjo in gospodarsko močjo zadevnih gospodarskih enot, ki delujejo kot podjetja v smislu člena 81 ES, je treba opozoriti, da iz zgoraj navedenega sledi, da zadevne globe ne presegajo zgornje meje, ki je določena v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003 in katere namen je preprečiti, da bi bile globe nesorazmerne glede na velikost podjetja (glej v tem smislu zgoraj v točki 247 navedeno sodbo Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 129, ter zgoraj v točki 428 navedeno sodbo z dne 12. septembra 2007 v zadevi Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 229).

454    Tretjič, v skladu z ustaljeno sodno prakso lahko Komisija ob izračunu glob upošteva zlasti velikost in gospodarsko moč gospodarske enote, ki deluje kot podjetje v smislu člena 81 ES. Vendar v obravnavanem primeru upoštevno podjetje niso posamezne hčerinske družbe, ki so sodelovale pri kršitvah, ugotovljenih v členu 1(1), (3) in (4) izpodbijane odločbe. Nasprotno, iz zgornje analize sledi, da so podjetja, ki so storila kršitve iz četrte alinee člena 1(1), (3) in (4) izpodbijane odločbe, družba TKAG in vse njene hčerinske družbe, navedene v teh določbah izpodbijane odločbe (glej točke od 100 do 149 zgoraj). V takih okoliščinah je treba trditve tožečih strank, ki so se omejile le na dokazovanje nesorazmerja med višino glob, ki jih je naložila Komisija, in prometom, ki so ga ustvarile zadevne hčerinske družbe brez matične družbe, zavrniti.

455    Četrtič, iz sodne prakse izhaja, da Komisija pri določitvi zneska glob glede na težo in trajanje zadevne kršitve – če se globe naložijo več podjetjem, vpletenim v isto kršitev – ni dolžna zagotoviti, da končni zneski glob za zadevna podjetja, ki jih določi z izračunom, izražajo vse razlike med njimi glede njihovega celotnega prometa ali prometa na trgu, na katerega se je nanašala kršitev (glej v tem smislu zgoraj v točki 94 navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 312, in sodbo Splošnega sodišča z dne 4. julija 2006 v zadevi Hoek Loos proti Komisiji, T‑304/02, ZOdl., str. II‑1887, točka 84).

456    Tako je Splošno sodišče že menilo, da končni znesek globe ni a priori ustrezen dejavnik za ugotovitev morebitne nesorazmernosti globe glede na pomen udeležencev kartela. Navedeni končni znesek je treba namreč določiti zlasti na podlagi različnih okoliščin, ki se nanašajo na posamezno ravnanje zadevnega podjetja, kot so trajanje kršitve, obstoj obteževalnih ali olajševalnih okoliščin in stopnja sodelovanja navedenega podjetja, ne pa na njegov tržni delež ali promet (zgoraj v točki 455 navedena sodba Hoek Loos proti Komisiji, točki 85 in 86).

457    Poleg tega je iz točk 672, 673, 674, 676, 680 in 686 obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je Komisija pri določitvi posebnega izhodiščnega zneska glob zadevna podjetja obravnavala različno, da bi upoštevala njihov pomen na trgih, na katere so se nanašali karteli. Tako je Komisija podjetja razvrstila „v več kategorij glede na ustvarjen promet v sektorju dvigal in/ali tekočih stopnic, vključno s storitvami vzdrževanja in posodabljanja, če je bilo to primerno“ (točka 673 obrazložitve izpodbijane odločbe). Trditev tožečih strank, da naložene globe ne odražajo pravilno ekonomskih razmerij moči med podjetji, ki so sodelovala pri kršitvi, torej ni mogoče sprejeti.

458    Petič, prav tako je treba zavrniti trditve tožečih strank v zadevah T‑144/07 in T‑154/07, da Komisija ni upoštevala celotnega obsega sodelovanja družbe ThyssenKrupp v Belgiji in da bi morala upoštevati akte nacionalnih organov za konkurenco.

459    Treba je namreč opozoriti, da je Komisija sodelovanje družbe TKLA pri dokazovanju kršitve v Belgiji ustrezno upoštevala v točkah od 769 do 774 obrazložitve izpodbijane odločbe. Iz zgoraj navedenega (točke od 338 do 370 zgoraj) tudi sledi, da Komisija v zvezi s tem ni storila nobene očitne napake pri presoji. Poleg tega je iz točk od 156 do 190 zgoraj razvidno, da se tožeče stranke tudi ne morejo sklicevati na obljube prizanesljivosti, ki naj bi jim jih domnevno dala belgijski in nizozemski organ za konkurenco.

460    Glede na zgornje preudarke je treba tožbeni razlog, ki ga navajajo tožeče stranke v zadevah T‑144/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 in se nanaša na kršitev načela sorazmernosti pri izračunu končnega zneska globe, zavrniti.

 Določitev končnega zneska glob

461    Kot je razvidno iz točk od 303 do 323 zgoraj, je treba izpodbijano odločbo spremeniti v delu, v katerem je zaradi ponovitve kršitve naloženo 50-odstotno povečanje osnovnega zneska glob, ki so družbi ThyssenKrupp naložene v izpodbijani odločbi.

462    Končni znesek navedenih glob se torej izračuna tako:

–        za kršitev v Belgiji: osnovni znesek globe (57.750.000 EUR) se zniža za 20 % na podlagi sodelovanja v okviru obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, kar pomeni znesek 46.200.000 EUR, in za 1 % na podlagi sodelovanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, kar pomeni, da je končni znesek globe 45.738.000 EUR;

–        za kršitev v Nemčiji: osnovni znesek globe (252.000.000 EUR) se zniža za 1 % na podlagi sodelovanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, kar pomeni, da je končni znesek globe 249.480.000 EUR;

–        za kršitev v Luksemburgu: osnovni znesek globe (9.000.000 EUR) se zniža za 1 % na podlagi sodelovanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, kar pomeni, da je končni znesek globe 8.910.000 EUR;

–        za kršitev na Nizozemskem: osnovni znesek globe (26.350.000 EUR) se zniža za 40 % na podlagi sodelovanja v okviru obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, kar pomeni znesek 15.810.000 EUR, in za 1 % na podlagi sodelovanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, kar pomeni, da je končni znesek globe 15.651.900 EUR.

 Stroški

463    V skladu s členom 87(3) Poslovnika lahko Splošno sodišče odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka stranka uspe samo deloma. V obravnavani zadevi je treba odločiti, da tožeče stranke nosijo tri četrtine svojih stroškov in tri četrtine stroškov Komisije. Komisija nosi četrtino svojih stroškov in četrtino stroškov tožečih strank.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)

razsodilo:

1.      Zadeve T‑144/07, T‑147/07, T‑148/07, T‑149/07, T‑150/07 in T‑154/07 se za namene te sodbe združijo.

2.      Člen 2(1), četrta alinea, (2), četrta alinea, (3), četrta alinea, in (4), četrta alinea, Odločbe Komisije C(2007) 512 final z dne 21. februarja 2007 v zvezi s postopkom po členu 81 [ES] (zadeva COMP/E-1/38.823 – Dvigala in tekoče stopnice) se razglasi za ničen.

3.      V zadevah T‑144/07, T‑149/07 in T‑150/07 se znesek globe, ki je v členu 2(1), četrta alinea, Odločbe C(2007) 512 za kršitev v Belgiji naložena družbam ThyssenKrupp Liften Ascenseurs NV, ThyssenKrupp Elevator AG in ThyssenKrupp AG, določi na 45.738.000 EUR.

4.      V zadevah T‑147/07, T‑149/07 in T‑150/07 se znesek globe, ki je v členu 2(2), četrta alinea, Odločbe C(2007) 512 za kršitev v Nemčiji naložena družbam ThyssenKrupp Aufzüge GmbH, ThyssenKrupp Fahrtreppen GmbH, ThyssenKrupp Elevator in ThyssenKrupp, določi na 249.480.000 EUR.

5.      V zadevah T‑148/07, T‑149/07 in T‑150/07 se znesek globe, ki je v členu 2(3), četrta alinea, Odločbe C(2007) 512 za kršitev v Luksemburgu naložena družbam ThyssenKrupp Ascenseurs Luxembourg Sàrl, ThyssenKrupp Elevator in ThyssenKrupp , določi na 8.910.000 EUR.

6.      V zadevah T‑150/07 in T‑154/07 se znesek globe, ki je v členu 2(4), četrta alinea, Odločbe C(2007) 512 za kršitev na Nizozemskem naložena družbama ThyssenKrupp Liften BV in ThyssenKrupp, določi na 15.651.900 EUR.

7.      V preostalem se tožbe zavrnejo.

8.      V vsaki zadevi tožeče stranke nosijo tri četrtine svojih stroškov in tri četrtine stroškov Evropske komisije. Komisija nosi četrtino svojih stroškov in četrtino stroškov tožečih strank.

Martins Ribeiro Wahl Dittrich

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 13. julija 2011.

Podpisi

Kazalo

Upravni postopek

1.  Preiskava Komisije

Belgija

Nemčija

Luksemburg

Nizozemska

2.  Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah

3.  Izpodbijana odločba

Postopek in predlogi strank

Vsebinska presoja

1.  Uvodne ugotovitve

2.  Predlogi za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe

Tožbeni razlog neobstoja pristojnosti Komisije

Prvi del: kršitev člena 81(1) ES, ker naj zadevni omejevalni sporazumi ne bi vplivali na trgovino med državami članicami

Drugi del: kršitev Uredbe št. 1/2003, obvestila o sodelovanju v okviru mreže ter načel enakega obravnavanja in varstva legitimnih pričakovanj, ker bi morala Komisija skrb za pregon kršitev prepustiti zadevnim nacionalnim organom za konkurenco

Tožbeni razlog glede kršitve načel, ki urejajo pripisovanje odgovornosti za kršitve člena 81 ES, načel domneve nedolžnosti, individualizacije kazni in enakega obravnavanja, pravice do obrambe in člena 253 ES pri pripisu kršitev, ki so jih storile hčerinske družbe, njihovim matičnim družbam

Uvodne ugotovitve

Pripis kršitev, ugotovljenih v členu 1 izpodbijane odločbe, družbama TKE in TKAG

–  Domneva o odgovornosti družb TKAG in TKE za ravnanje njunih hčerinskih družb

–  Elementi, ki jih tožeče stranke navajajo za ovrženje domneve o odgovornosti družb TKAG in TKE za ravnanje njunih hčerinskih družb

Kršitev obveznosti obrazložitve in pravice do obrambe

Predlogi za izvedbo pripravljalnih ukrepov

3.  Predlogi za odpravo ali znižanje naloženih glob

Tožbeni razlog glede kršitve načela ne bis in idem

Tožbeni razlog glede kršitve smernic iz leta 1998, načel sorazmernosti in enakega obravnavanja ter pravice do obrambe pri določitvi izhodiščnega zneska glob na podlagi teže kršitev

Uvodne ugotovitve

Izpodbijana odločba

Domnevna nezakonitost splošnih izhodiščnih zneskov glob

Domnevna nezakonitost posebnih izhodiščnih zneskov glob

Tožbeni razlog glede kršitve smernic iz leta 1998, načela sorazmernosti, člena 253 ES in načela enakega obravnavanja pri uporabi skupinskega množitelja zaradi upoštevanja odvračilnega cilja pri določitvi izhodiščnega zneska glob

Tožbeni razlog glede kršitve smernic iz leta 1998, načela sorazmernosti in pravice do obrambe pri 50-odstotnem povečanju osnovnega zneska glob zaradi ponovitve kršitve

Tožbeni razlog glede kršitve obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 ter kršitve načel varstva legitimnih pričakovanj in enakega obravnavanja pri presoji sodelovanja

Obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002

Polje proste presoje Komisije in nadzor, ki ga izvajajo sodišča Unije

Sodelovanje družbe ThyssenKrupp pri ugotavljanju kršitve v Belgiji

Sodelovanje družbe ThyssenKrupp pri ugotavljanju kršitve v Nemčiji

Sodelovanje družbe ThyssenKrupp pri ugotavljanju kršitve v Luksemburgu

Tožbeni razlog glede kršitve načel varstva legitimnih pričakovanj, enakega obravnavanja, sorazmernosti in dobrega upravljanja pri določitvi zneska znižanja glob, odobrenega za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002

Tožbeni razlog glede kršitve člena 23(2) Uredbe št. 1/2003

Tožbeni razlog glede kršitve načela sorazmernosti pri izračunu končnega zneska glob

Določitev končnega zneska glob

Stroški

1 Jezika postopka: nizozemščina in nemščina.

2 – Prikriti zaupni podatki.