CURIA - Documents

Home > Search form > List of results > Documents

Start printing

Language of document : ECLI:EU:T:2011:364

Zadeve T-144/07, od T-147/07 do T-150/07 in T-154/07

ThyssenKrupp Liften Ascenseurs NV in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg montaže in vzdrževanja dvigal in tekočih stopnic – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Manipulacije pri razpisih – Razdelitev trgov – Določanje cen“

Povzetek sodbe

1. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Vpliv na trgovino med državami članicami – Merila za presojo – Potencialen in znaten vpliv – Omejevalni sporazum, ki se nanaša na celotno ozemlje države članice – Delitev nacionalnih trgov – Nedopustnost

(člena 81 ES in 82 ES)

2. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Vpliv na trgovino med državami članicami – Občuten vpliv – Presoja glede na položaj in pomen strank na trgu

(člen 81 ES)

3. Konkurenca – Razdelitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi za konkurenco – Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov za konkurenco – Pravica podjetij, da njihovo zadevo obravnava določen organ za konkurenco – Neobstoj

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 11(6); Obvestilo Komisije 2004/C 101/03, točki 8 in 31)

4. Evropske skupnosti – Jezikovna ureditev – Vročitev dokumentov v jeziku, ki ni jezik strank – Soglasje strank – Neobstoj nepravilnosti

(Uredba Sveta št. 1, člen 3)

5. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo – Domneva, da ima matična družba odločilen vpliv na hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

6. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Domneva, da ima matična družba odločilen vpliv na hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))f

7. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo – Domneva, da ima matična družba odločilen vpliv na hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti – Kršitev načela individualizacije kazni – Neobstoj – Kršitev domneve nedolžnosti – Neobstoj

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

8. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo – Domneva, da ima matična družba odločilen vpliv na hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti – Hčerinska družba, ki je v lasti vmesne holding družbe – Okoliščina, ki ne zadošča za izpodbitje domneve

(člen 81(1) ES)

9. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločbe – Odprava pomanjkljivosti v obrazložitvi med sodnim postopkom – Nedopustnost

(člen 253 ES)

10. Postopek – Izvajanje dokazov – Zaslišanje prič

(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 64 in 65)

11. Konkurenca – Globe – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve, ki je bila sprejeta po začasni odločbi o ugodni obravnavi, ki jo je sprejel nacionalni organ za konkurenco – Kršitev načela ne bis in idem – Neobstoj

(člen 81 ES; Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma, člen 54; Uredba Sveta št. 1/2003, členi 5, 14 in 23)

12. Konkurenca – Globe – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve, ki je bila sprejeta po začasni odločbi o ugodni obravnavi, ki jo je sprejel nacionalni organ za konkurenco – Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj – Neobstoj – Kršitev načela dobrega upravljanja – Neobstoj

(Uredba Sveta št.1/2003, člen 23)

13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Merila za presojo

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A))

14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Skladnost med zneski, naloženimi več podjetjem

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A))

15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Upoštevanje gospodarske zmožnosti podjetja, da povzroči škodo

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A))

16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Odvračilni učinek

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A))

17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev – Pojem

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 2)

18. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Pogoji – Znatna dodana vrednost dokazov, ki jih je posredovalo zadevno podjetje

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

19. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Diskrecijska pravica Komisije

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

20. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Znižanje zneska globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Pogoji – Znižanje zneska v primeru neizpodbijanja

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); obvestili Komisije 96/C 207/04 in 2002/C 45/03)

21. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Uporaba obvestila o ugodni obravnavi – Zmanjšanje na podlagi neizpodbijanja zunaj navedenega obvestila

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); obvestili Komisije 96/C 207/04 in 2002/C 45/03)

22. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Zmanjšanje na podlagi neizpodbijanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi – Sorazmernost

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

23. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Znižanja, odobrena na podlagi, prvič, obvestila o ugodni obravnavi in, drugič, neizpodbijanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

24. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Skupni promet zadevnega podjetja

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 5(b))

25. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Spoštovanje načela sorazmernosti – Pogoji

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

1. Razlaga in uporaba pogoja v zvezi z učinki na trgovino med državami članicami iz členov 81 ES in 82 ES morata izhajati iz namena tega pogoja, ki je na področju ureditve konkurence opredelitev področja veljave prava Unije v razmerju do prava držav članic. Na področje prava Unije tako spadajo vsi omejevalni sporazumi in vsa ravnanja, ki lahko ogrozijo svobodo trgovine med državami članicami na način, ki lahko škoduje uresničitvi ciljev enotnega trga med državami članicami, zlasti z ločitvijo nacionalnih trgov ali s spreminjanjem strukture konkurence na skupnem trgu.

Da bi odločitev, sporazum ali usklajeno ravnanje lahko vplivali na trgovanje med državami članicami, mora biti mogoče na podlagi vrste dejanskih in pravnih dejavnikov z zadostno verjetnostjo predvideti, da lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno vplivajo na tržne tokove med državami članicami, in to tako, da bi lahko ovirali uresničitev enotnega trga med državami članicami. Poleg tega ta vpliv ne sme biti zanemarljiv. Tako je trgovina v Skupnosti na splošno prizadeta takrat, ko je združenih več dejavnikov, ki, če bi se upoštevali posamezno, ne bi bili nujno odločilni. Omejevalni sporazum, ki se nanaša na celotno ozemlje države članice, po svoji naravi utrjuje delitev trga na nacionalni podlagi in tako ovira gospodarsko prepletenost, za katero si prizadeva Pogodba.

(Glej točke od 55 do 57 in 60.)

2. Vpliv, ki ga ima lahko sporazum ali usklajeno ravnanje na trgovino med državami članicami, se presoja zlasti glede na položaj in pomen strank na trgu zadevnih proizvodov. Če podjetja, ki sodelujejo pri omejevalnem sporazumu, skupaj predstavljajo večino ponudbe zadevnih proizvodov na zadevnem trgu, je mogoče šteti, da bi omejevalni sporazum lahko imel občuten vpliv na trgovino med državami članicami.

Poleg tega Komisija ni dolžna dokazati, da protikonkurenčno delovanje občutno vpliva na trgovino med državami članicami. V členu 81(1) ES se namreč zahteva samo, da bi lahko omejevalni sporazumi in usklajena ravnanja na področju konkurence vplivali na trgovino med državami članicami.

(Glej točke od 67 do 69.)

3. Iz določb Uredbe št. 1/2003 izhaja, da ima Komisija še naprej prevladujočo vlogo pri odkrivanju in ugotavljanju kršitev pravil Unije o konkurenci, na katero ne vpliva vzporedna pristojnost, ki jo imajo na podlagi navedene uredbe nacionalni organi za konkurenco. Komisija ima namreč v skladu s členom 11(6) te uredbe pravico začeti postopek za izdajo odločbe, čeprav nacionalni organ že obravnava zadevo, vendar po posvetovanju s tem organom. Poleg tega je v skladu z navedeno določbo z začetkom postopka s strani Komisije nacionalnim organom za konkurenco odvzeta njihova pristojnost za uporabo pravil Unije o konkurenci v taki zadevi.

V skladu s točko 31 obvestila o sodelovanju v okviru mreže organov za konkurenco s tem obvestilom vpletenim podjetjem ni priznana individualna pravica, da bo zadevo obravnaval določen organ. Zato podjetje ne more trditi, da ima pravico ali legitimno pričakovanje, da bodo kršitve preganjali nacionalni organi za konkurenco namesto Komisije.

Poleg tega točka 8 tega obvestila nima zavezujočega učinka, saj njeno besedilo dokazuje, da zgolj možnost delitve nalog, na katero se nanaša, ne določa dolžnosti Komisije, da ne obravnava primera, če so izpolnjeni pogoji, določeni v tej točki.

(Glej točke 76, 77 in 80.)

4. Komisija je večjezična institucija, za katero je treba šteti, da je sposobna delati v vseh uradnih jezikih Skupnosti. Podjetje, ki je vložilo tožbo, ne more trditi, da vročitev obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in odločbe o zaključku upravnega postopka v določenem uradnem jeziku, čeprav naj bi v upravnem postopku uporabljalo dva druga uradna jezika, škoduje uresničevanju njegove pravice do obrambe, ker je priznalo, da je privolilo v vročitev dokumentov v tem jeziku.

(Glej točki 86 in 414.)

5. Ravnanje hčerinske družbe se lahko pripiše matični družbi, predvsem če zadevna hčerinska družba – čeprav je ločena pravna oseba – o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna v skladu z navodili matične družbe, zlasti ob upoštevanju gospodarskih, organizacijskih in pravnih vezi, ki povezujejo pravna subjekta. V takem primeru sta namreč matična družba in njena hčerinska družba del iste gospodarske enote in zato tvorita samo eno podjetje. Dejstvo, da matična družba in njena hčerinska družba tvorita samo eno podjetje v smislu člena 81 ES, tako Komisiji omogoča, da odločbo, s katero naloži plačilo glob, naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati osebno vpletenost te družbe v kršitev.

V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila Unije o konkurenci, ta matična družba po eni strani lahko odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na njeno ravnanje.

V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija lahko tako matično družbo šteje za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.

(Glej točke od 94 do 97 in od 310 do 313.)

6. V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila Unije o konkurenci, obstaja izpodbojna domneva, da navedena matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje svoje hčerinske družbe. Če je mogoče z organizacijskimi, gospodarskimi in pravnimi vezmi med temi podjetji dokazati obstoj vpliva matičnih družb na strategijo njihovih hčerinskih družb, jih je upravičeno šteti za samo eno gospodarsko enoto.

S tem, da so podjetja, ki so vložila tožbo, v upravnem postopku sodelovala samostojno in na obvestilo o očitkih o možnih kršitvah podala vsako svoj odgovor, ni mogoče izpodbiti domneve o odgovornosti matičnih družb za ravnanje njenih hčerinskih družb. Čeprav lahko dejstvo, da matična družba nastopi kot edina sogovornica Komisije v zvezi z zadevno kršitvijo, priča o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva na ravnanje hčerinske družbe, pa to, da hčerinske družbe skupine predložijo ločene odgovore na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, samo po sebi ne more pomeniti dokaza o samostojnosti navedenih hčerinskih družb.

(Glej točke 96 in od 125 do 127.)

7. Na podlagi načela individualizacije kazni, ki se uporablja v vsakem upravnem postopku, v katerem se lahko na podlagi pravil Unije o konkurenci izrečejo sankcije, se sme podjetje sankcionirati samo za dejanja, ki se mu individualno očitajo. Vendar mora biti to načelo usklajeno s pojmom podjetja. Ni namreč odnos napeljevanja h kršitvi med matično in hčerinsko družbo ali celo vpletenost prve v navedeno kršitev tisto, kar Komisiji omogoča, da odločbo o naložitvi glob naslovi na matično družbo skupine družb, ampak ji to omogoča dejstvo, da obe tvorita samo eno podjetje v smislu člena 81 ES. Poleg tega predhodne prakse odločanja Komisije ni mogoče prenesti na določeno zadevo. Odločbe v zvezi z drugimi zadevami so namreč lahko le indikativne, ker okoliščine v posameznih zadevah niso enake.

Načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah, se uvršča med temeljne pravice, ki so priznane v pravnem redu Unije, in je bilo potrjeno tudi s členom 6(2) EU in členom 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z vidika narave zadevnih kršitev ter narave in stopnje strogosti sankcij, ki so zanje predpisane, se načelo domneve nedolžnosti uporablja zlasti v postopkih v zvezi s kršitvijo pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja in na podlagi katerih se lahko naložijo globe ali periodične denarne kazni.

V teh okoliščinah pravilo o pripisu odgovornosti, kot je domneva o odločilnem vplivu matične družbe, ki je stoodstotna lastnica kapitala hčerinskih družb, na te družbe, ne more kršiti navedene domneve. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč presodilo, da člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah ne nasprotuje dejanskim ali pravnim domnevam, predvidenim v kazenski zakonodaji, vendar zahteva, da so razumno omejene, pri čemer je treba upoštevati resnost zadevnega primera in ohraniti pravico do obrambe. Domneva nedolžnosti torej ne more biti kršena, če so v postopkih v zvezi s konkurenco nekateri sklepi izpeljani iz običajnih izkušenj in zadevna podjetja ohranijo možnost izpodbijanja teh sklepov.

(Glej točke od 106 do 108, 112 in 114. )

8. Možnost, da se sankcija za kršitev hčerinske družbe naloži končni matični družbi, ne nasprotuje sankcioniranju vmesne holdinške družbe ali same hčerinske družbe, če je Komisija lahko menila, da navedene družbe tvorijo samo eno podjetje. Tako ima Komisija v takem primeru, če so izpolnjeni pogoji za pripis, na izbiro, da sankcionira hčerinsko družbo, ki je sodelovala pri kršitvi, vmesno matično družbo, ki jo je v tem obdobju nadzorovala, in končno matično družbo skupine. V zvezi s tem ima v skupini družb holdinška družba nalogo, da zbira kapitalske deleže v različnih družbah in zagotavlja enotno upravljanje z njimi.

(Glej točki 119 in 122.)

9. Čeprav se Komisiji pri obrazložitvi odločbe, ki jo mora izdati za zagotavljanje uporabe pravil o konkurenci, ni treba spuščati v vsa dejanska in pravna vprašanja ter ugotovitve, ki so bile povod za sprejetje take odločbe, mora v skladu s členom 253 ES navesti vsaj dejstva in ugotovitve, ki so v sistematiki njene odločbe bistvene zato, da se sodišču Unije in zadevnim osebam tako omogoči, da se seznanijo s pogoji, pod katerimi je uporabila Pogodbo. Poleg tega mora biti obrazložitev navedena v sami odločbi in ni je mogoče prvič in naknadno navesti šele pred sodiščem, razen v izjemnih okoliščinah. Tako mora biti obrazložitev načeloma zadevni osebi sporočena istočasno kot odločba, ki posega v njen položaj.

(Glej točke 133, 146 in 399.)

10. V zvezi s presojo predlogov za odreditev ukrepov procesnega vodstva in pripravljalnih ukrepov s strani prvostopenjskega sodišča, ki jih je vložila stranka v sporu, samo Splošno sodišče presoja morebitno potrebo po dopolnitvi podatkov, ki so mu na voljo v zadevi, o kateri odloča.

V zvezi s tem ni mogoče ugoditi predlogu za zaslišanje prič, ki ga je vložilo podjetje, ki je vložilo tožbo, ker so navedbe, ki jih to podjetje želi pridobiti s pričanjem pred Splošnim sodiščem, že bile podane pred Komisijo in je bilo v zvezi s z njimi ugotovljeno, da niso podprte z listinskimi dokazi in da so celo v nasprotju z nekaterimi elementi v spisu.

Predloga za predložitev prejšnje odločbe Komisije ni mogoče šteti za nujnega, ker predhodna praksa odločanja Komisije ne more biti pravni okvir za globe na področju konkurence.

(Glej točke od 151 do 153 in 211.)

11. Načelo ne bis in idem, ki je potrjeno tudi s členom 4 Protokola št. 7 Evropske konvencije o človekovih pravicah, je temeljno načelo prava Unije, katerega spoštovanje zagotavlja sodišče. Na področju konkurenčnega prava Unije to načelo prepoveduje, da bi Komisija še enkrat obsodila ali preganjala podjetje zaradi protikonkurenčnega ravnanja, za katero je že bilo kaznovano ali njegova odgovornost ni bila ugotovljena v prejšnji odločbi Komisije, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva. Uporaba načela ne bis in idem torej predpostavlja, da je bilo odločeno o obstoju kršitve ali da je bila preverjena zakonitost presoje kršitve. Tako načelo ne bis in idem prepoveduje samo novo vsebinsko presojo obstoja kršitve, katere posledica bi bila naložitev bodisi še druge sankcije poleg prve, če bi bila znova ugotovljena odgovornost, bodisi prve sankcije, če bi bila odgovornost, ki je bila izključena s prvo odločbo, ugotovljena z drugo.

Kar zadeva vprašanje, ali lahko odločba nacionalnega organa za konkurenco Komisiji prepreči, da znova obsodi ali preganja isto podjetje, morajo biti za uporabo načela ne bis in idem izpolnjeni trije pogoji, in sicer istovetnost dejstev, enotnost kršitelja in enotnost pravno varovanega interesa. To načelo torej prepoveduje, da bi bila ista oseba več kot enkrat sankcionirana za isto nezakonito ravnanje, zato da bi se zavarovala ista pravno varovana dobrina.

V zvezi s tem začasna odločba o prizanesljivosti, ki jo je sprejel nacionalni organ za konkurenco in ki ni povzročila odstopa od pregona zaradi kršitve konkurenčnih pravil, Komisiji ne preprečuje, da ugotovi in sankcionira to kršitev.

Tudi ob predpostavki, da bi se bilo na področju konkurenčnega prava Unije mogoče sklicevati na člen 54 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, ker izraža splošno načelo prava Unije, to je načelo ne bis in idem, bi bilo treba ugotoviti, da za začasno odločbo o prizanesljivosti, ki jo je sprejel nacionalni organ za konkurenco, nikakor ni mogoče šteti, da spada pod to določbo. Odobritev začasne imunitete namreč ne izpolnjuje merila pravnomočno končanega postopka odstopa od pregona, ki ga določa ta določba.

(Glej točke od 158 do 161, 166, 167 in od 174 do 176.)

12. V zvezi z odločbo Komisije, s katero je bila sankcionirana kršitev konkurenčnih pravil Unije, ki je bila sprejeta po začasnih odločbah o ugodni obravnavi, ki so jih sprejeli nacionalni organi za konkurenco, se podjetje, ki je vložilo tožbo, ne more sklicevati na načelo varstva legitimnih pričakovanj, če ne navede nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, prvič, da mu je Komisija dala natančna zagotovila, da bo z akti nacionalnih organov za konkurenco, zaščiteno pred kakršnim koli pregonom ali obsodbo, in drugič, da je od teh organov prejelo natančna zagotovila, da bo z akti, ki so jih ti organi sprejeli, Komisiji preprečeno, da bi ugotovila in sankcionirala navedeno kršitev.

To, da Komisija ne upošteva začasnih odločb o ugodni obravnavi, ki so jih sprejeli nacionalni organi za konkurenco, tudi ne krši načela dobrega upravljanja. Čeprav mora Komisija na podlagi načela pravičnosti pri določitvi globe upoštevati sankcije, ki jih je isto podjetje že utrpelo za ista dejstva, če gre za sankcije, naložene za kršitve prava države članice s področja omejevalnih sporazumov, ki so bile posledično storjene na ozemlju Unije, tak položaj ni podan, če nacionalni organi niso naložili nobene sankcije podjetju, ki je vložilo tožbo.

(Glej točke 181, 185 in 186.)

13. Težo kršitev konkurenčnega prava Unije je treba ugotoviti ob upoštevanju številnih dejavnikov, kot so zlasti okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilni učinek glob, pri čemer ni zavezujočega ali izčrpnega seznama meril, ki jih je obvezno treba upoštevati. V zvezi s tem velikost zadevnega trga načeloma ni obvezen element, ampak le eden od elementov, upoštevnih za presojo teže kršitve, saj Komisiji ni treba niti opredeliti zadevnega trga niti oceniti njegove velikosti, če ima zadevna kršitev protikonkurenčen cilj. Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ, namreč ne določajo, da se znesek glob izračuna glede na celotni promet ali promet, ki so ga ustvarila podjetja na zadevnem trgu. Vendar ne nasprotujejo temu, da bi se tak promet zaradi spoštovanja splošnih načel prava Unije, in če okoliščine to zahtevajo, upošteval pri določanju globe.

Ker Komisija splošnega zneska globe za kršitev v zvezi z eno državo članico ni določila tako, da se je oprla na velikost prizadetega trga, temveč je svojo odločitev oprla na naravo te kršitve in njen geografski obseg, trditev, da bi moral splošni izhodiščni znesek globe, določen za kartel v tej državi članici, izražati domnevno omejeno velikost zadevnega trga, temelji na napačni premisi in odločba Komisije ne krši načela sorazmernosti.

Enako velja glede neupoštevanja vpliva kršitve na trg. Na podlagi točke 1(A), prvi odstavek, navedenih smernic mora Komisija pri presoji teže kršitve oceniti dejanski vpliv na trg le, če se zdi, da ga je mogoče izmeriti. Pri presoji tega vpliva se mora Komisija opirati na konkurenco, ki bi običajno obstajala, če ne bi bilo kršitve. Vendar če Komisija meni, da ni mogoče izmeriti natančnih učinkov kršitve na trg, ne da bi zadevna podjetja dokazala nasprotno, in svojo odločbo utemelji z resnostjo kršitve in njenim geografskim obsegom, ne da bi upoštevala vpliv kršitve na trg, ne prekorači očitno mej diskrecijske pravice, ki jo ima za določitev glob zaradi kršitev konkurenčnih pravil.

(Glej točke 193, od 208 do 211, 215, 216, od 218 do 220, od 226 do 230, 239, 240 in 243.)

14. Tudi če bi morala Komisija, kadar v isti odločbi ugotovi več zelo resnih kršitev, upoštevati določeno skladnost med splošnimi izhodiščnimi zneski glob in velikostjo posameznih zadevnih trgov, nič ne kaže na to, da splošni izhodiščni zneski, določeni za kršitve v več državah članicah, niso skladni ali da se je pri njih odstopalo od domnevnega načina izračuna, ker je Komisija določila večje splošne izhodiščne zneske za večje trge, ne da bi pri tem uporabila natančno matematično formulo, k čemur pa nikakor ni bila zavezana.

(Glej točki 235 in 236.)

15. V okviru izračuna glob, naloženih na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003, različno obravnavanje zadevnih podjetij izhaja iz izvajanja pooblastil, ki jih ima Komisija na podlagi te določbe. Komisija mora namreč v okviru svojega polja proste presoje individualizirati sankcijo glede na ravnanja in značilnosti teh podjetij, da lahko v vsakem primeru zagotovi polno učinkovitost pravil Unije o konkurenci. V skladu s Smernicami o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ, je treba za kršitev neke teže, če vključuje več podjetij (na primer kartele), včasih splošne izhodiščne zneske primerno ponderirati, da bi tako določili poseben izhodiščni znesek, v katerem se upoštevata teža in zato dejanski vpliv kršitve vsakega od podjetij na konkurenco, zlasti ob večjem neskladju med velikostjo podjetij, ki storijo istovrstne kršitve. Predvsem je treba upoštevati dejansko gospodarsko zmožnost kršiteljev, da povzročijo večjo škodo drugim subjektom, zlasti potrošnikom.

Poleg tega v skladu s točko 1(A), sedmi odstavek, teh smernic ni treba, da razlikovanje med podjetji, ki so sodelovala pri isti kršitvi, temelji na aritmetičnem izračunu. Načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja namreč ne zahtevata, da izhodiščni znesek globe za vse različne članice kartela pomeni enak odstotek posamičnega prometa. Splošno sodišče mora torej, da bi preverilo, ali je razvrstitev članic kartela v kategorije skladna z načeloma enakega obravnavanja in sorazmernosti, pri svojem nadzoru nad zakonitostjo izvajanja pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima Komisija na tem področju, preveriti le, ali je ta razvrstitev dosledna in objektivno utemeljena. Če pa je podjetje sodelovalo le pri enem delu kartela, je raven njegove sposobnosti povzročiti veliko škodo konkurenci manjša. Zato odločba Komisije, v kateri je bil poseben izhodiščni znesek za tako podjetje določen na drugačen način, ni diskriminatorna.

Poleg tega dejstvo, da izhodiščni znesek globe ne pomeni nujno za vse članice kartela enakega odstotka njihovega prometa, izhaja iz metode, pri kateri se podjetja razvrstijo v kategorije in ki povzroči pavšalizacijo izhodiščnega zneska, določenega za podjetja, ki spadajo v isto skupino. Take metode, čeprav ne upošteva razlik v velikosti med podjetji iste kategorije, načeloma ni mogoče grajati.

Nazadnje, pravo Unije nikakor ne vsebuje splošnega veljavnega načela, v skladu s katerim mora biti sankcija sorazmerna s pomenom podjetja na trgu proizvodov, ki je predmet kršitve.

(Glej točke 247, 248, 253, 254, 259, 260, 263, 274 in 277.)

16. Potreba po zagotovitvi dovolj odvračilnega učinka globe, kadar z njo ni mogoče utemeljiti splošnega zvišanja glob v okviru izvajanja politike konkurence, zahteva, da se globa določi ob upoštevanju želenega vpliva na podjetje, ki mu je naložena, tako da globa ne bi bila zanemarljiva ali, nasprotno, pretirana, zlasti glede na finančne zmožnosti zadevnega podjetja, v skladu z zahtevami, ki izhajajo, po eni strani, iz potrebe po zagotovitvi učinkovitosti globe in, po drugi strani, iz upoštevanja načela sorazmernosti.

V zvezi s tem lahko Komisija kot upoštevno merilo za določitev odvračilnega množitelja uporabi skupni promet vsakega podjetja, ki je del kartela. Velikost in skupni viri podjetja sta tako upoštevni merili glede na postavljeni cilj, to je zagotoviti učinkovitost globe tako, da se njen znesek prilagodi ob upoštevanju celotnih virov podjetja in njegove zmožnosti, da zbere sredstva za plačilo navedene globe. Namen določitve stopnje povečanja izhodiščnega zneska za zagotovitev dovolj odvračilnega učinka globe je namreč bolj zagotoviti učinkovitost globe kot odražati škodljivost kršitve za običajno konkurenco in torej težo navedene kršitve.

Poleg tega je povečanje izhodiščnega zneska upravičeno za zagotovitev odvračilnega cilja globe, saj se s tem le različno obravnavajo udeleženke istega kartela, da bi se upošteval način, kako so dejansko prizadete z globo. Tako povečanje pa ne pomeni kršitve načela enakega obravnavanja že zgolj zaradi tega, ker se je Komisija sklicevala na skupni promet udeleženk, in ne na promet, ustvarjen v Uniji ali celo na zadevnem nacionalnem trgu, da bi ocenila potrebo po povečanju zneska glob zaradi zagotovitve njihovega odvračilnega učinka.

(Glej točke 285, 287, 292, 294 in 295.)

17. Pojem ponovitve kršitve, kot je vključen v več nacionalnih pravnih redov, pomeni, da je neka oseba storila nove kršitve, potem ko je že bila sankcionirana za podobne kršitve. Poleg tega je v točki 2 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ, na seznamu primerov obteževalnih okoliščin, ki lahko upravičujejo povečanje osnovnega zneska globe, posebej navedena ponovljena kršitev iste vrste in istega(‑ih) podjetja(-ij).

V zvezi s tem ni mogoče dopustiti, da bi Komisija v okviru ugotavljanja obteževalne okoliščine na podlagi ponovitve kršitve lahko menila, da je treba podjetje šteti za odgovorno za prejšnjo kršitev, za katero ni bilo sankcionirano z odločbo Komisije in v okviru ugotavljanja katere ni prejelo obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, tako da to podjetje med postopkom, ki je pripeljal do sprejetja odločbe o ugotovitvi prejšnje kršitve, ni moglo predstaviti svojih trditev za izpodbijanje morebitnega obstoja gospodarske enote med njim in drugimi podjetji.

Taka ugotovitev velja še toliko bolj, ker – čeprav je res, da načelo sorazmernosti zahteva, da se čas, ki je pretekel od prejšnje kršitve pravil o konkurenci do zadevne kršitve, upošteva pri presoji nagnjenosti podjetja h kršenju teh pravil – Komisija pri ugotovitvi ponovitve kršitve ne more biti vezana z morebitnim zastaralnim rokom.

Čeprav je namreč res razumno mogoče meniti, da je matična družba dejansko seznanjena s prejšnjo odločbo, ki jo je Komisija naslovila na njeno hčerinsko družbo, v kateri ima v lasti skoraj celotni kapital, taka seznanjenost ne more omiliti dejstva, da v prejšnji odločbi ni bila ugotovljena gospodarska enota med tako matično družbo in njeno hčerinsko družbo, da bi se navedeni matični družbi pripisala odgovornost za prejšnjo kršitev in bi se zaradi ponovitve kršitve povečal znesek glob, ki so ji naložene.

(Glej točke 308, 319, 320 in 322.)

18. Obvestilo o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov je akt, ki je namenjen pojasnitvi – ob spoštovanju hierarhično višjih pravnih aktov – meril, ki jih Komisija namerava uporabiti v okviru izvajanja svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku pri določitvi glob, naloženih za kršitve konkurenčnih pravil Unije. Iz tega izhaja samoomejevanje te pravice, ki pa ni nezdružljivo z ohranitvijo bistvenega polja proste presoje Komisije.

Zato ima Komisija široko polje proste presoje, kadar presoja, ali dokazi, ki jih predloži podjetje, ki želi, da se zanj uporabijo ugodnosti iz obvestila o ugodni obravnavi, pomenijo znatno dodano vrednost v smislu točke 21 zadevnega obvestila.

Komisija ima po tem, ko ugotovi, da dokazi pomenijo znatno dodano vrednost v smislu točke 21 obvestila o ugodni obravnavi, polje proste presoje pri določanju natančne ravni znižanja globe, ki naj se prizna zadevnemu podjetju. V prvem pododstavku odstavka 23(b) navedenega obvestila o ugodni obravnavi so namreč določeni razredi za znižanje globe za različne kategorije obravnavanih podjetij. Glede na to polje proste presoje lahko sodišče Unije razveljavi le očitno prekoračitev tega polja.

V teh okoliščinah Komisija s tem, da določi zmanjšanje globe na podlagi obvestila o ugodni obravnavi na nižjo raven takega razpona zneskov, ne stori očitne napake pri presoji, če je že razpolagala z informacijami, ki jih je podalo zadevno podjetje, ali se te informacije niso nanašale na dejstva, za katera prej ni vedela, in kljub temu, da bi ji te informacije omogočile lažje dokazovanje kršitve, nimajo znatne dodane vrednosti. Podjetje tudi ni upravičeno do dodatnega znižanja globe, ki mu jo je Komisija naložila, zaradi dokumenta iz časa kršitve, ki ji ga je predložilo, če je Komisija že razpolagala s tem dokumentom in je podjetje navedlo le dodatna pojasnila, ki so omogočila razumeti pomen tega dokumenta.

Poleg tega Komisija pri presoji sodelovanja, ki ga ponudijo članice kartela, ne sme kršiti načela enakega obravnavanja. Ta kršitev ni podana, ker se, prvič, presoja dodane vrednosti prošnje na podlagi obvestila o ugodni obravnavi opravi glede na dokaze, s katerimi Komisija že razpolaga, in ker je, drugič, eno od zadevnih podjetij predložilo listinske dokaze iz zadevnega obdobja, ki so pomenili znatno dodano vrednost, medtem ko je drugo podjetje predložilo samo en dokaz iz zadevnega obdobja, tako da je, ker podjetji nista bili v primerljivem položaju, različno obravnavanje upravičeno.

(Glej točke 332, 333, 335, 337, 350, 355, 357, 361, 363 in od 367 do 369.)

19. Podjetje, ki je vložilo tožbo in ki je bilo sankcionirano zaradi kršitve konkurenčnih pravil Unije, se ob tem, ko zaprosi, da se zanj uporabi večji odstotek znižanja globe, ki jo je naložila Komisija, ne more sklicevati na načelo in dubio pro reo, ker naj bi bil podan dvom v obrazložitvi odločbe o določitvi tega odstotka. To načelo se namreč nanaša na izvedbo dokaza o obstoju kršitve in na to, ali so ugotovitve dejanskega stanja, ki jih je Komisija opravila v izpodbijani odločbi, podprte z dokazi, ki jih je predložila.

(Glej točko 343.)

20. V nasprotju s poglavjem D, točka 2, druga alinea, Obvestila o nenalaganju ali zniževanju glob v primerih kartelov iz leta 1996, v Obvestilu o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov iz leta 2002 ni določeno znižanje globe za podjetje, ki po prejetju obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah ne izpodbija resničnosti dejstev, na katera je Komisija oprla svoje obtožbe. V skladu s tem obvestilom mora podjetje, da bi bilo upravičeno do znižanja globe, Komisiji zagotoviti dokaze o domnevni kršitvi, ki pomenijo znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih Komisija že ima.

V zvezi s tem v skladu s točkama 21 in 22 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 Komisija pri presoji dodane vrednosti dokazov, ki jih predloži podjetje, upošteva ne samo naravo in/ali stopnjo podrobnosti dokazov, ampak tudi dokaze, ki jih je Komisija že imela, ko je zadevno podjetje vložilo svojo vlogo. Zato Komisija opravi presojo tako na podlagi kakovosti sodelovanja zadevnega podjetja kot tudi na podlagi primerjave zadevne dodane vrednosti z dokazi, ki jih že ima.

(Glej točke 378, 379, 382, 393 in 398.)

21. Na varstvo legitimnih pričakovanj se ima pravico sklicevati vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem mu je uprava Unije s tem, da mu je dala natančna zagotovila, vzbudila utemeljena pričakovanja. Po drugi strani pa se na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj ne more sklicevati oseba, ki ji uprava ni dala natančnih zagotovil. Taka zagotovila so natančne, brezpogojne in skladne informacije iz pooblaščenih in zanesljivih virov.

V okviru določitve zneska globe zaradi kršitve konkurenčnih pravil Unije navedba v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, da Komisija namerava priznati znižanje globe zunaj obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah, ne pomeni natančnega zagotovila glede obsega ali stopnje znižanja, ki bi bilo, kjer je to ustrezno, odobreno zadevnim podjetjem. Zato ta trditev nikakor ni mogla vzbuditi legitimnega pričakovanja v tem smislu.

Predhodna praksa odločanja Komisije tudi ne more biti pravni okvir za globe na področju konkurence.

(Glej točke od 421 do 425.)

22. Načelo sorazmernosti zahteva, naj ravnanje institucij Unije ne prestopi meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev legitimnih ciljev, ki jim sledi zadevna ureditev, pri tem pa je treba takrat, ko je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi, uporabiti najmanj omejujočega, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje.

V zvezi s tem odločba Komisije, v kateri je odobreno le minimalno enoodstotno znižanje zneska globe zaradi neizpodbijanja dejstev in obrobne vrednosti sodelovanja, ponujenega po obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ne krši načela sorazmernosti, ker se to zmanjšanje prišteje k zmanjšanjem, ki so že bila odobrena v okviru obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v primerih kartelov.

(Glej točke 428, 432 in 449.)

23. Komisija pri presoji sodelovanja, ki so ga opravili člani kartela, ne sme kršiti načela enakega obravnavanja. Vendar poleg tega, da znižanja glob, odobrena v okviru obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah, in znižanja glob, odobrena zunaj tega obvestila, pomenijo ločene faze izračuna višine glob, podjetja, ki so sočasno sodelovala v okviru navedenega obvestila in zunaj tega obvestila, na eni strani, in podjetja, ki so sodelovala samo zunaj istega obvestila, na drugi strani, niso v primerljivih položajih. Zato je Komisija lahko upravičeno znižala znesek globe na podlagi sodelovanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi, prvič, neposredno od celotnega zneska globe podjetjem, ki niso sodelovala v okviru navedenega obvestila, in drugič, od zneska, ki je že bil znižan na podlagi navedenega obvestila, podjetjem, ki so sodelovala v okviru tega obvestila.

(Glej točke od 435 do 437.)

24. V skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 za vsako podjetje ali podjetniško združenje, udeleženo pri kršitvi konkurenčnih pravil Unije, globa ne presega 10 % njegovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu. V skladu z ustaljeno sodno prakso se promet iz te določbe razume kot skupni promet zadevnega podjetja. Tako je treba zgornjo mejo 10 % prometa, določeno v tej določbi, izračunati na podlagi skupnega prometa vseh družb, ki sestavljajo gospodarski subjekt, ki deluje kot podjetje v smislu člena 81 ES.

(Glej točki 443 in 444.)

25. V skladu z načelom enakega obravnavanja v okviru določitve zneska glob za kršitve konkurenčnih pravil Unije globe ne smejo biti čezmerne z vidika zastavljenih ciljev – to je z vidika upoštevanja pravil o konkurenci – in globa, ki je naložena podjetju zaradi kršitve predpisov na področju konkurence, mora biti sorazmerna s kršitvijo, ki se presodi celostno, zlasti ob upoštevanju njene teže. Poleg tega lahko Komisija pri določanju zneska glob utemeljeno upošteva potrebo po tem, da se z zadevnimi globami zagotovi dovolj odvračilen učinek.

V zvezi s tem, prvič, omejevalni sporazumi, ki vključujejo zlasti tajno dogovarjanje med konkurenti o delitvi trgov ali zamrznitvi tržnih deležev z delitvijo projektov prodaje in montaže novih dvigal in/ali tekočih stopnic ter o nekonkuriranju pri vzdrževanju in posodabljanju dvigal in tekočih stopnic, spadajo že po naravi med najhujše kršitve člena 81 ES. V zvezi s tem ima relativna majhnost zadevnega trga proizvodov, tudi ob predpostavki, da je dokazana, manjši pomen glede na vse druge dejavnike, ki dokazujejo težo kršitve.

Drugič, sorazmernost med globami ter velikostjo in gospodarsko močjo zadevnih gospodarskih enot, ki delujejo kot podjetja v smislu člena 81 ES, ni kršena, ker zadevne globe ne presegajo zgornje meje, ki je določena v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003 in katere namen je preprečiti, da bi bile globe nesorazmerne glede na velikost podjetja.

Tretjič, Komisija lahko ob izračunu glob upošteva zlasti velikost in gospodarsko moč gospodarske enote, ki deluje kot podjetje v smislu člena 81 ES. Vendar upoštevno podjetje lahko ne ustreza posameznim hčerinskim družbam, ki so sodelovale pri kršitvah, temveč podjetjem, ki jih sestavljajo matična družba in vse hčerinske družbe.

Četrtič, Komisija pri določitvi zneska glob glede na težo in trajanje kršitve – če se globe naložijo več podjetjem, vpletenim v isto kršitev – ni dolžna zagotoviti, da končni zneski glob za zadevna podjetja, ki jih določi z izračunom, izražajo vse razlike med njimi glede njihovega celotnega prometa ali prometa na trgu, na katerega se je nanašala kršitev. Končni znesek globe namreč ni a priori ustrezen dejavnik za ugotovitev morebitne nesorazmernosti globe glede na pomen udeležencev kartela. Končni znesek globe je treba določiti zlasti na podlagi različnih okoliščin, ki se nanašajo na posamezno ravnanje zadevnega podjetja, kot so trajanje kršitve, obstoj obteževalnih ali olajševalnih okoliščin in stopnja sodelovanja navedenega podjetja, ne pa na njegov tržni delež ali promet.

(Glej točke od 450 do 456.)