Language of document : ECLI:EU:T:2015:91

Zadeva T‑204/11

(objava odlomkov)

Kraljevina Španija

proti

Evropski komisiji

„Varstvo potrošnikov – Uredba (EU) št. 15/2011 – Metode za odkrivanje lipofilnih toksinov v školjkah – Nadomestitev metode biološkega poskusa na miših z metodo tekočinske kromatografije skupaj z masno spektrometrijo (LC‑MS/MS) – Člen 168 PDEU – Sorazmernost – Legitimna pričakovanja“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 11. februarja 2015

1.      Javno zdravje – Izvedbeni ukrepi – Diskrecijska pravica institucij Unije – Uredba Komisije, ki zahteva kompleksno presojo – Sodni nadzor – Meje – Očitna napaka pri presoji ali zloraba pooblastil – Nujnost predložitve dokazov, ki lahko omajajo verjetnost presoje v tem aktu

(Uredba Komisije št. 15/2011)

2.      Ničnostna tožba – Uredba Komisije, ki zahteva kompleksno presojo – Sodni nadzor – Meje – Presoja zakonitosti glede na informacije, ki so na voljo ob sprejetju odločbe

(člen 263 PDEU)

3.      Javno zdravje – Ocena tveganj – Presoja znanstvenih metod presoje različnih snovi – Uporaba načel odličnosti, preglednosti in neodvisnosti

(Uredba Komisije št. 15/2011)

4.      Javno zdravje – Izvedbeni ukrepi – Metode za odkrivanje lipofilnih toksinov v školjkah –Uredba št. 15/2011 – Prednost varovanja javnega zdravja pred negativnimi gospodarskimi posledicami, čeprav znatnimi

(Uredba Komisije št. 15/2011)

1.      Institucije Unije imajo široko diskrecijsko pravico pri izvajanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti za varovanje zdravja ljudi, zlasti glede opredelitve zastavljenih ciljev in izbire ustreznih instrumentov delovanja. Ta široka diskrecijska pravica pomeni omejen nadzor s strani sodišča Unije. Posledica navedene diskrecijske pravice je namreč, da je vsebinski nadzor sodišča omejen na preučitev, ali niso institucije pri izvajanju svojih pristojnosti storile očitne napake, ali niso zlorabile pooblastil in ali niso očitno prekoračile meja svoje diskrecijske pravice.

Za ugotovitev, da je institucija storila očitno napako pri presoji kompleksnega dejanskega stanja, ki bi upravičila razglasitev ničnosti akta, morajo biti dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, zadostni, da se presoja dejanskega stanja v tem aktu ne zdi verjetna. Ob upoštevanju te preučitve verjetnosti Splošno sodišče ne sme nadomestiti presoje avtorja te odločitve s svojo presojo kompleksnega dejanskega stanja. Toda omejitev nadzora sodišča Unije ne vpliva na njegovo dolžnost, da preveri vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost ter tudi to, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji kompleksnega položaja, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe.

(Glej točke od 30 do 33.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 123.)

3.      Na področju varovanja javnega zdravja se mora s spoštovanjem previdnostnega načela znanstvena ocena metod, sprejetih za analizo različnih snovi, opraviti na podlagi znanstvenih mnenj, ki temeljijo na načelih odličnosti, preglednosti in neodvisnosti. Te zahteve so namreč pomembno postopkovno jamstvo za zagotovitev znanstvene objektivnosti ukrepov in preprečitev sprejetja samovoljnih ukrepov.

(Glej točko 131.)

4.      Varovanje javnega zdravja ima prednost pred gospodarskimi razmisleki, tako da lahko upravičuje negativne gospodarske posledice, tudi precejšnje, za nekatere gospodarske subjekte.

(Glej točko 141.)