SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 2. julija 2010

Zadeva T‑266/08 P

Petrus Kerstens

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Sprememba razporeditve – Člen 7 Kadrovskih predpisov – Interes službe – Izkrivljanje dejstev in dokazov – Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence – Pravica do obrambe“

Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 8. maja 2008 v zadevi Kerstens proti Komisiji (F‑119/06, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑147 in II‑A‑1‑787) zaradi razveljavitve te sodbe.

Odločitev: Pritožba se zavrne. Petrus Kerstens nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v okviru te stopnje priglasila Komisija.

Povzetek

1.      Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dokazov – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

2.      Pritožba – Razlogi – Pomanjkljiva obrazložitev – Implicitna obrazložitev, ki jo poda Sodišče za uslužbence

(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 36, in Priloga I, člen 7(1))

3.      Pritožba – Razlogi – Kršitev postopka – Odločba, ki temelji na dejstvih ali dokumentih, ki jih ena stranka ne pozna – Kršitev pravice do obrambe – Kršitev načela kontradiktornosti

1.      Sodišče na prvi stopnji je edino pristojno, na eni strani, za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in, na drugi strani, za presojo teh dejstev. Ko je sodišče na prvi stopnji ugotovilo ali presodilo dejstva, je pritožbeno sodišče pristojno, da izvršuje nadzor nad pravno opredelitvijo teh dejstev in pravnimi posledicami, ki jih je iz tega izpeljalo sodišče na prvi stopnji.

Pritožbeno sodišče tako ni pristojno niti za ugotavljanje dejstev in načeloma niti za presojo dokazov, ki jih je sodišče na prvi stopnji sprejelo za utemeljitev teh dejstev. Če so bili namreč ti dokazi pravilno pridobljeni in če so bila spoštovana splošna pravna načela in pravila postopka glede dokaznega bremena in izvedbe dokazov, je samo sodišče na prvi stopnji pristojno za presojo vrednosti, ki jo je treba pripisati predloženim dokazom. Ta presoja torej, razen če gre za izkrivljanje teh dokazov, ni pravno vprašanje, ki je predmet nadzora pritožbenega sodišča. V zvezi s tem mora tako izkrivljanje očitno izhajati iz listin v spisu, pri čemer pa ni treba opraviti nove presoje dejstev in dokazov.

(Glej točke od 37 do 39.)

Napotitev na: Sodišče, 6. april 2006, General Motors proti Komisiji, C‑551/03 P, ZOdl., str. I‑3173, točke 51, 52 in 54; Sodišče, 21. september 2006, JCB Service proti Komisiji, C‑167/04 P, ZOdl., str. I‑8935, točke od 106 do 108.

2.      Obveznost obrazložitve na podlagi člena 36, prvi stavek, in člena 7(1) Priloge I k Statutu Sodišča ne nalaga Sodišču za uslužbence, da zagotovi razlago, ki bi izčrpno in posamično sledila trditvam strank spora. Obrazložitev Sodišča za uslužbence je torej lahko implicitna, če osebi, prizadeti z odločitvijo Sodišča za uslužbence, omogoča, da se seznani z razlogi te odločitve, in pritožbenemu sodišču, da razpolaga z dovolj elementi za izvajanje nadzora.

(Glej točko 73.)

Napotitev na: Sodišče, 21. september 2006, Nederlandse Federatieve Vereniging voor de Groothandel op Elektrotechnisch Gebied proti Komisiji, C‑105/04 P, ZOdl., str. I‑8725, točka 72; Sodišče, 9. oktober 2008, Chetcuti proti Komisiji, C‑16/07 P, ZOdl., str. I‑7469, točka 87.

3.       Temeljno pravno načelo bi bilo kršeno, če bi sodna odločba temeljila na dejstvih ali dokumentih, za katere stranke – ali ena od njih – niso vedele in glede katerih zato niso mogle podati stališč. Da bi se zadostilo zahtevam, ki se nanašajo na pravico do poštenega sojenja, je namreč pomembno, da stranke poznajo pravne in dejanske okoliščine, ki imajo odločilen vpliv na izid postopka, in da imajo možnost o njih kontradiktorno razpravljati, saj morajo imeti možnost koristno podati stališča o dejstvih, dokazih in izjavah, podanih pred sodiščem, na katerih to sodišče namerava utemeljiti svojo odločitev.

(Glej točko 83.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. marec 1961, Snupat proti Visoki oblasti, 42/59 in 49/59, Recueil, str. 99, 156; Sodišče, 10. januar 2002, Plant in drugi proti Komisiji in South Wales Small Mines, C‑480/99 P, Recueil, str. I‑265, točka 24; Sodišče, 2. december 2009, Komisija proti Irski in drugim, C‑89/08 P, ZOdl., str. I‑11245, točka 56;

Splošno sodišče: 19. september 2008, Chassagne proti Komisiji, T‑253/06 P, ZOdl. JU, str: I‑B‑1‑43 in II‑B‑1‑295, točka 27.