SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)
z dne 27. septembra 2006(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Natrijev glukonat – Člen 81 ES – Globa – Člen 15(2) Uredbe št. 17 – Smernice o načinu določanja glob – Načelo sorazmernosti – Obveznost obrazložitve“
V zadevi T-330/01,
Akzo Nobel NV, s sedežem v Arnhemu (Nizozemska), ki sta jo sprva zastopala M. van Empel in C. Swaak, nato C. Swaak, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopajo A. Whelan, A. Bouquet in W. Wils, zastopniki, skupaj s H. van der Woudom, odvetnik,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti členov 3 in 4 Odločbe Komisije C(2001) 2931 končna z dne 2. oktobra 2001 v postopku na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (COMP/E-1/36.756 – Natrijev glukonat), v delu, kjer zadevajo tožečo stranko, ali, podredno, zmanjšanja globe, naložene tožeči stranki,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (tretji senat),
v sestavi J. Azizi, predsednik, M. Jaeger in F. Dehousse, sodnika,
sodni tajnik: J. Plingers, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 17. februarja 2004
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Družba Akzo Nobel NV (v nadaljevanju: Akzo) je matična družba skupine podjetij, ki so specializirana na področju kemične in farmacevtske industrije. V lasti ima vse delnice družbe Akzo Nobel Chemicals BV (v nadaljevanju: ANC). Ob nastanku dejstev in do decembra 1995 je bila družba ANC z udeležbo v Glucona vof, podjetju, nad katerim je imela nadzor skupaj s Coöperatieve Verkoop- en Productievereniging van Aardappelmeel en Derivaten Avebe BA (v nadaljevanju: Avebe), dejavna na trgu natrijevega glukonata. Družba Avebe je decembra 1995 pridobila delež družbe ANC v družbi Glucona vof, ki je postala družba z omejeno odgovornostjo in prevzela firmo Glucona BV (v nadaljevanju: Glucona vof in Glucona BV se enako imenujeta „Glucona“).
2 Natrijev glukonat spada med sredstva za kelatizacijo proizvodov, ki inaktivira kovinske ione v industrijskih procesih. Ti procesi zajemajo zlasti industrijsko čiščenje (čiščenje jeklenk ali aparatov), obdelavo površin (antikorozijske obdelave, razmaščevanje, vrezovanje v aluminij) in čiščenje vod. Sredstva za kelatizacijo se torej uporabljajo v prehrambeni, kozmetični, farmacevtski in papirni industriji, industriji betona ter v drugih industrijah. Natrijev glukonat se prodaja po vsem svetu in konkurenčna podjetja so prisotna na svetovnih trgih.
3 V letu 1995 je celotna prodaja natrijevega glukonata na svetovni ravni znašala približno 58,7 milijona evrov, prodaja v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) pa približno 19,6 milijona evrov. Ob nastanku dejstev je skoraj vso svetovno proizvodnjo natrijevega glukonata v celoti obvladovalo pet podjetij, in sicer Fujisawa Pharmaceutical Co. Ltd. (v nadaljevanju: Fujisawa), Jungbunzlauer AG (v nadaljevanju: Jungbunzlauer), Roquette Frères SA (v nadaljevanju: Roquette), Glucona vof in Archer Daniels Midland Co. (v nadaljevanju: ADM).
4 Ameriško ministrstvo za pravosodje je marca 1997 obvestilo Komisijo, da se je po preiskavi, opravljeni na trgih lizina in citronske kisline, začela tudi preiskava, ki se je nanašala na trg natrijevega glukonata. Komisija je bila oktobra in decembra 1997 ter februarja 1998 obveščena, da so družbe Akzo, Avebe, Glucona, Roquette in Fujisawa priznale, da so sodelovale pri omejevalnem sporazumu, ki je obsegal določanje cen natrijevega glukonata ter razdelitev količinskega obsega prodaje tega proizvoda v Združenih državah in drugje. Po sporazumih, sklenjenih z ameriškim ministrstvom za pravosodje, so ameriški organi tem podjetjem naložili globe.
5 Komisija je 18. februarja 1998 na podlagi člena 11 Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prve uredbe o izvajanju členov 81 in 82 Pogodbe (UL 1962, 13, str. 204), na glavne proizvajalce, uvoznike, izvoznike in kupce natrijevega glukonata v Evropi naslovila zahteve za informacije.
6 Fujisawa je zaradi zahteve za informacije navezala stik s Komisijo, da bi jo obvestila, da je v okviru preiskave, navedene zgoraj, sodelovala z ameriškimi organi in da je na podlagi obvestila Komisije z dne 18. julija 1996 o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primeru kartelov (UL C 207, str. 4, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi) prav tako želela sodelovati s Komisijo. Fujisawa je 12. maja 1998 po sestanku, ki ga je imela s Komisijo 1. aprila 1998, predložila pisno izjavo in spis, ki zajema zgodovinski povzetek omejevalnega sporazuma in nekaj dokumentov.
7 Komisija je 16. in 17. septembra 1998 na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17, opravila preglede v prostorih družb Avebe, Glucona, Jungbunzlauer in Roquette.
8 Komisija je 2. marca 1999 na družbe Glucona, Roquette in Jungbunzlauer naslovila zahteve za podrobne informacije. Te družbe so z dopisi z dni 14., 19. in 20. aprila 1999 izrazile željo po sodelovanju s Komisijo in ji posredovale nekaj informacij o omejevalnem sporazumu. Komisija je 25. oktobra 1999 na družbe ADM, Fujisawa, Glucona, Roquette in Jungbunzlauer naslovila zahteve za dodatne informacije.
9 Komisija je 17. maja 2000 na podlagi informacij, ki so ji bile posredovane, na Akzo in druga zadevna podjetja naslovila obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah glede kršitve člena 81(1) ES in člena 53(1) Sporazuma o EGP (v nadaljevanju: Sporazum EGP). Akzo in vsa druga zadevna podjetja so v odgovor na očitke Komisije posredovala pisne pripombe. Nobena izmed teh strank ni predlagala zaslišanja niti izpodbijala dejanskega stanja, opisanega v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah.
10 Komisija je 11. maja 2001 podjetju Akzo in preostalim zadevnim podjetjem poslala zahteve za dodatne informacije.
11 Komisija je 2. oktobra 2001 sprejela Odločbo C(2001) 2931 končna (COMP/E‑1/36.756 – Natrijev glukonat) v postopku na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (v nadaljevanju: odločba). Odločba je bila podjetju Akzo vročena z dopisom z dne 10. oktobra 2001.
12 Odločba med drugim vsebuje naslednje določbe:
„Člen 1
Družbe [Akzo], [ADM], [Avebe], [Fujisawa], [Jungbunzlauer] in [Roquette] so z dolgotrajnim sodelovanjem pri sporazumu in/ali usklajenem ravnanju v sektorju natrijevega glukonata kršile člen 81(1) […] ES in – od 1. januarja 1994 – člen 53(1) Sporazuma.
Kršitev je trajala:
– v primerih družb [Akzo], [Avebe], [Fujisawa] in [Roquette] od februarja 1987 do junija 1995;
– v primeru družbe [Jungbunzlauer] od maja 1988 do junija 1995;
– v primeru družbe [ADM] od junija 1991 do junija 1995.
[…]
Člen 3
Zaradi kršitve, navedene v členu 1, se podjetjem naložijo naslednje globe:
a) [Akzo] 9 milijonov evrov
b) [ADM] 10,13 milijona evrov
c) [Avebe] 3,6 milijona evrov
d) [Fujisawa] 3,6 milijona evrov
e) [Jungbunzlauer] 20,4 milijona evrov
f) [Roquette] 10,8 milijona evrov
[…]“
13 Komisija je v uvodnih izjavah od 296 do 309 odločbe analizirala razmerja, ki so v obdobju, na katero se nanaša omejevalni sporazum, obstajala med družbo Glucona in njenima matičnima družbama, Avebe in Akzo. Zlasti je navedla, da sta družbo Glucona do 15. avgusta 1993 skupaj upravljala direktorja družb Avebe in Akzo, od tega datuma dalje pa jo je zaradi prestrukturiranja družbe Glucona upravljal izključno predstavnik družbe Avebe. Kljub temu je Komisija menila, da bi morali biti družbi Avebe in Akzo odgovorni za protikonkurenčno ravnanje svoje hčerinske družbe v celotnem zadevnem obdobju in zato naslovnici odločbe.
14 Komisija je za izračun zneska glob v odločbi uporabila metodologijo, navedeno v smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ (UL 1998, C 9, str. 3, v nadaljevanju: smernice), ter obvestilo o ugodni obravnavi.
15 Prvič, Komisija je določila osnovni znesek globe glede na težo in trajanje kršitve.
16 V tem okviru je Komisija, kar zadeva težo kršitve, najprej menila, da je bila kršitev, ki so jo zadevne družbe storile, glede na naravo, dejanski vpliv na trg natrijevega glukonata v EGP in velikost upoštevnega geografskega trga, zelo resna (uvodna izjava 371 odločbe).
17 Potem je Komisija presodila, da bi bilo treba upoštevati dejansko gospodarsko zmožnost škodovanja konkurenci in določiti globo v višini, ki bi zagotavljala zadosten odvračilni učinek. Zato je Komisija na podlagi svetovnega prometa, ki so ga zadevna podjetja ustvarila s prodajo natrijevega glukonata leta 1995 – zadnje leto kršitve –, ki so ga zadevna podjetja sporočila po prejemu zahteve Komisije za informacije, na podlagi katerega je Komisija izračunala ustrezne tržne deleže teh podjetij, slednja uvrstila v dve kategoriji. V prvo kategorijo je uvrstila podjetja, katerih tržni delež na svetovnem trgu natrijevega glukonata je bil v skladu s podatki, s katerimi je razpolagala, višji od 20 %, in sicer Fujisawa (35,54 %), Jungbunzlauer (24,75 %) in Roquette (20,96 %). Za ta podjetja je Komisija določila izhodiščni znesek 10 milijonov evrov. V drugo kategorijo je uvrstila družbi, katerih delež na svetovnem trgu natrijevega glukonata je bil v skladu s podatki, s katerimi je razpolagala, nižji od 10 %, in sicer Glucono (približno 9,5 %) in ADM (9,35 %). Tem podjetjem je Komisija določila izhodiščni znesek globe v višini 5 milijonov evrov, to pomeni podjetjema Akzo in Avebe, ki sta imela skupaj v lasti podjetje Glucona, vsakemu 2,5 milijona evrov (uvodna izjava 385 odločbe).
18 Poleg tega je Komisija prilagodila ta izhodiščni znesek, da bi zagotovila zadostni odvračilni učinek globe in da bi se upoštevalo dejstvo, da imajo velike družbe pravno in gospodarsko znanje, ki jim omogoča, da lažje spoznajo, da njihovo ravnanje pomeni kršitev in se zavedajo posledic, ki za tako ravnanje izhajajo iz prava konkurence. Posledično je Komisija ob upoštevanju obsega celotnih sredstev zadevnih podjetij izhodiščna zneska, določena družbama ADM in Akzo, pomnožila z multiplikatorjem 2,5 in tako ta izhodiščna zneska povečala na 12,5 milijona evrov za družbo ADM in na 6,25 milijona evrov za družbo Akzo (uvodna izjava 388 odločbe).
19 Kar zadeva trajanje kršitve, ki jo je storilo posamezno podjetje, je Komisija že povečala izhodiščni znesek za 10 % na leto, to pomeni 80-odstotno povečanje za družbe Fujisawa, Akzo, Avebe in Roquette, 70-odstotno povečanje za družbo Jungbunzlauer in 35-odstotno povečanje za družbo ADM (uvodne izjave od 389 do 392 odločbe).
20 Tako je Komisija družbi Akzo določila osnovni znesek globe v višini 11,25 milijona evrov. Družbam ADM, Avebe, Fujisawa, Jungbunzlauer in Roquette je določila osnovni znesek v višini 16,88; 4,5; 18; 17 oziroma 18 milijonov evrov (uvodna izjava 396 odločbe).
21 Drugič, Komisija je ob upoštevanju obteževalnih okoliščin osnovni znesek globe, naložene družbi Jungbunzlauer, povečala za 50 %, ker je imelo to podjetje znotraj omejevalnega sporazuma vlogo vodje (uvodna izjava 403 odločbe).
22 Tretjič, Komisija je preučila in zavrnila trditve določenih podjetij glede tega, da so bile podane olajševalne okoliščine (uvodne izjave od 404 do 410 odločbe).
23 Četrtič, Komisija je ob uporabi naslova B obvestila o ugodni obravnavi družbi Fujisawa „znatno zmanjšala“ (in sicer za 80 %) globo, ki bi ji bila naložena, če ne bi sodelovala. Nazadnje je Komisija na podlagi naslova D tega obvestila družbama ADM in Roquette odobrila „znatno zmanjšanje“ (in sicer za 40 %) globe, družbam Akzo, Avebe in Jungbunzlauer pa za 20 % (uvodne izjave 418, 423, 426 in 427).
Postopek in predlogi strank
24 Z vlogo, vloženo dne 19. decembra 2001 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje, je družba Akzo vložila to tožbo.
25 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Sodišče prve stopnje (tretji senat) odločilo, da začne ustni postopek, in v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika Sodišča prve stopnje, strankam pisno postavilo vprašanja, na katera so te odgovorile v predpisanem roku.
26 Stranke so na obravnavi z dne 17. februarja 2004 podale ustne navedbe.
27 Družba Akzo Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– člena 3 in 4 odločbe razglasi za nična, v delu, kjer zadevata družbo Akzo;
– podredno, člen 3 skupaj z uvodno izjavo 388 odločbe razglasi za ničnega zaradi uporabe multiplikatorja 2,5 za tožečo stranko;
– Komisiji naloži plačilo stroškov, skupaj z obrestmi in stroški bančnega jamstva.
28 Komisija Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– družbi Akzo naloži plačilo stroškov.
Pravno stanje
29 Ničnostni razlogi, na katere se sklicuje družba Akzo, zadevajo, prvič, določitev izhodiščnega zneska glob, naloženih vsem udeležencem omejevalnega sporazuma, drugič, razdelitev udeležencev omejevalnega sporazuma, tretjič, upoštevanje prometa družbe Akzo in četrtič, uporabo multiplikatorja 2,5.
Določitev izhodiščnega zneska za izračun glob, naloženih vsem udeležencem omejevalnega sporazuma
30 Družba Akzo se sklicuje na kršitev načela sorazmernosti in obveznosti obrazložitve.
Kršitev načela sorazmernosti
31 Družba Akzo meni, da Komisija pri določitvi izhodiščnega zneska za izračun glob, naloženih vsem strankam omejevalnega sporazuma, na 40 milijonov evrov v uvodni izjavi 385 odločbe ni upoštevala omejenega obsega trga natrijevega glukonata, kar je privedlo do kršitve načela sorazmernosti.
32 Družba Akzo navaja, da je skupni znesek prometa, ustvarjenega leta 1995 v EGP z natrijevim glukonatom, znašal manj kot 20 milijonov evrov, promet, ustvarjen na svetovni ravni, pa manj kot 59 milijonov evrov. Poudarja, da zato skupni znesek glob, naloženih v odločbi, pomeni več kot dvakratni letni promet z zadevnim proizvodom v EGP in več kot dve tretjini prometa s tem proizvodom na svetovni ravni.
33 Po njenem mnenju tako Komisija pri določitvi izhodiščnega zneska za izračun glob ni upoštevala, kot naj bi trdila v uvodni izjavi 377 odločbe, omejene velikosti trga, to pomeni omejenega obsega trga zadevnega proizvoda. Nasprotno, udeležence omejevalnega sporazuma naj bi razvrstila v dve kategoriji, in sicer v prvo kategorijo podjetja, katerih svetovni tržni deleži natrijevega glukonata so bili višji od 20 % in v drugo kategorijo, podjetja, katerih svetovni tržni deleži natrijevega glukonata so bili nižji od 10 % (glej točko 17). Taka razvrstitev zadevnih podjetij na podlagi njihove sorazmerne moči na zadevnem trgu naj vendarle ne bi bila povezana z bolj ali manj omejeno velikostjo tega trga.
34 Komisija predlaga, naj se tožbeni razlog zavrne.
35 Sodišče prve stopnje opozarja, da se v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 globa določi na podlagi teže in trajanja kršitve. Poleg tega se v skladu s smernicami izhodiščni znesek glede na težo kršitve določi ob upoštevanju njene narave, dejanskega vpliva na trg in velikosti geografskega trga.
36 Ta pravni okvir torej Komisiji ne nalaga izrecno, naj upošteva majhnost trga in nizko vrednost proizvoda ob določitvi izhodiščnega zneska globe.
37 Vendar mora Komisija v skladu s sodno prakso pri presoji teže kršitve upoštevati veliko dejavnikov, katerih značaj in pomen je odvisen od vrste zadevne kršitve in posebnih okoliščin kršitve (sodba Sodišča z dne 7. junija 1983 v zadevi Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, od 100/80 do 103/80, Recueil, str. 1825, točka 120). Med dejavniki, ki potrjujejo težo kršitve, je lahko, odvisno od primera, zlasti velikost zadevnega proizvodnega trga.
38 Posledično je pomen velikosti trga in vrednosti proizvoda, čeprav sta lahko dejavnika, ki ju je treba upoštevati pri ugotovitvi teže kršitve, odvisen od posebnih okoliščin zadevne kršitve.
39 V tem primeru se glede na uvodno izjavo 385 odločbe izkaže, da je Komisija, čeprav je štela kršitev za zelo resno, v smislu Smernic, ki za take primere določajo, da lahko Komisija kot mogoči izhodiščni znesek določi najmanj 20 milijonov evrov, izhodiščni znesek določila zgolj v višini 10 milijonov evrov za podjetja, razdeljena v prvo kategorijo, in 5 milijonov evrov za podjetja, razvrščena v drugo kategorijo, kar ustreza polovici oziroma četrtini zneska, ki ga lahko, v skladu s smernicami, določi za zelo resne kršitve.
40 Ta določitev izhodiščnega zneska globe kaže, da je Komisija, v skladu s točko 377 odločbe, v kateri je pojasnila, da se bo omejena velikost proizvodnega trga proizvodov „upoštevala tudi pri določitvi izhodiščnih zneskov“, dovolj upoštevala velikost trga zadevnih proizvodov.
41 V vsakem primeru Sodišče prve stopnje, glede na naravo kršitve, ki jo je storila družba Akzo, in ob upoštevanju velikosti trga zadevnih proizvodov, meni, da Komisija ni kršila načela sorazmernosti s tem, ko je družbi Akzo določila izhodiščni znesek v višini 5 milijonov evrov za izračun globe.
42 Zato je treba tožbeni razlog kršitve načela sorazmernosti zavrniti.
Kršitev obveznosti obrazložitve
43 Družba Akzo meni, da odločba ni zadostno obrazložena, ker po njenem mnenju obstaja nasprotje med izjavo Komisije, da je upoštevala omejeno velikost trga natrijevega glukonata (uvodna izjava 377 odločbe) in uvodnimi izjavami, ki se nanašajo na razdelitev zadevnih podjetij (uvodne izjave od 378 do 384 odločbe).
44 Komisija predlaga, naj se tožbeni razlog zavrne.
45 Sodišče prve stopnje opozarja, da mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso, v obrazložitvi, ki jo zahteva člen 253 ES, jasno in nedvoumno podano sklepanje organa Skupnosti, ki je sporni akt izdal, tako da se lahko zainteresirane stranke seznanijo z razlogi sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor (sodbi Sodišča z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s Francija, C-367/95 P, Recueil, str. I-1719, točka 63, in z dne 30. septembra 2003 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-301/96, Recueil, str. I-9919, točka 87; sodba Sodišča prve stopnje z dne 20. novembra 2002 v zadevi Lagardère in Canal+ proti Komisiji, T-251/00, Recueil, str. II-4825, točka 155).
46 Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je Komisija v uvodni izjavi 377 odločbe navedla, da je v okviru določitve izhodiščnih zneskov upoštevala omejeno velikost trga natrijevega glukonata. Poleg tega je v uvodnih izjavah od 378 do 384 odločbe različno obravnavala člane omejevalnega sporazuma, s tem da jih je, na podlagi njihovega posamičnega pomena na trgu in potrebe po zagotovitvi odvračilnega učinka globe razdelila v dve kategoriji. Nazadnje (kot je navedeno že v točki 39 zgoraj) je Komisija v uvodni izjavi 385 odločbe v okviru izračuna globe glede na težo kršitve določila izhodiščni znesek v višini 10 milijonov evrov za podjetja, ki spadajo v prvo kategorijo, in v višini 5 milijonov evrov za podjetja, ki spadajo v drugo kategorijo, kar ustreza polovici in eni četrtini zneska, ki bi ga v skladu s smernicami lahko določila za zelo resne kršitve.
47 Iz razlage uvodnih izjav 377 in 385 odločbe izhaja, da je Komisija dovolj jasno navedla, da je upoštevala omejeno velikost proizvodnega trga s tem, da je v skladu s smernicami določila nižje izhodiščne zneske glob od zneskov, ki bi jih lahko določila za zelo resne kršitve. Ta navedba glede upoštevanja velikosti trga proizvodov ni v nasprotju z uvodnimi izjavami od 378 do 384 odločbe, v katerih je Komisija pojasnila razloge, zaradi katerih je bilo treba po njenem mnenju člane omejevalnega sporazuma razdeliti v dve kategoriji na podlagi njihovega posamičnega pomena na trgu in potrebe po zagotovitvi odvračilne višine globe. Ta stopnja izračuna se namreč nanaša na razmerje med člani omejevalnega sporazuma in ne na absolutno vrednost zadevnega trga.
48 Torej si v nasprotju s trditvijo družbe Akzo uvodna izjava 377 in uvodne izjave od 378 do 384 odločbe ne nasprotujejo.
49 Tožbeni razlog kršitve obveznosti obrazložitve je treba torej zavrniti.
Razvrstitev udeležencev omejevalnega sporazuma
50 Družba Akzo navaja kršitev, prvič, načela sorazmernosti in drugič, obveznosti obrazložitve.
Kršitev načela sorazmernosti
– Trditve strank
51 Družba Akzo meni, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti s tem, da je udeležence omejevalnega sporazuma v skladu z njihovimi tržnimi deleži pri natrijevemu glukonatu razvrstila v dve kategoriji, ne da bi natančno upoštevala njihove dejanske tržne deleže, ampak je uporabila zelo poenostavljen pristop, v okviru katerega je ta podjetja razdelila glede na to, ali so bili njihovi tržni deleži večji od 20 % ali manjši od 10 % (uvodne izjave od 379 do 382 odločbe).
52 Družba Akzo poudarja, da se dejansko razmerje med svetovnimi prometi zadevnih podjetij bistveno razlikuje od poenostavljenega razmerja 1 proti 2, ki ga je uporabila Komisija. Namreč, dejansko razmerje med podjetji, katerih tržni delež je zelo majhen (9 % družbi ADM in Glucona, vsaka) in podjetji, ki imajo večji tržni delež (36 % družba Fujisawa), naj bi bilo 1 proti 4 in ne 1 proti 2. Torej bi morala Komisija ob uporabi izračuna, vendar pa ob upoštevanju tega dejanskega razmerja med zadevnimi podjetji, osnovni znesek globe, ki ga je naložila družbama Akzo in Avebe, določiti v višini 1,25 in ne 2,5 milijona evrov.
53 Družba Akzo priznava, da pri tem ni nujno potrebno, da bi se doseglo matematično razmerje med končno globo in prometom zadevnih podjetij. Vendar po njenem mnenju iz prakse odločanja Komisije izhaja, da se slednja opira na promet udeležencev omejevalnega sporazuma na upoštevnem trgu.
54 Družba Akzo na podlagi ustaljene sodne prakse Sodišča in Sodišča prve stopnje sklepa, da se mora Komisija, če se ne sklicuje na posebne objektivne utemeljitve, prepričati, da posamični osnovni zneski odražajo sorazmerno gospodarsko moč zadevnih podjetij glede na promet ali tržne deleže. Vendar v tem primeru ni ravnala tako. Po njenem mnenju bi morala Komisija v posebnih okoliščinah tega primera, zadevna podjetja razvrstiti v tri kategorije: dejansko bi se moralo v skladu s tržnimi deleži opredeliti kategorija podjetij, ki se glede na tržni delež nahajajo med družbama ADM in Glucona (9 % vsaka) ter Fujisawa (36 %), in sicer podjetji Roquette (21 %) in Jungbunzlauer (25 %). Taka razdelitev bi bolje odražala sorazmerno moč zadevnih podjetij in Komisiji omogočila, da bi dosegla deklaratorni cilj, in sicer upoštevanje sorazmerne moči zadevnih podjetij pri določanju posamičnega osnovnega zneska globe.
55 Komisija predlaga, naj se tožbeni razlog zavrne.
– Presoja Sodišča prve stopnje
56 Smernice določajo, da lahko Komisija, če kršitev vključuje več podjetij, uporabi, kot je storila v tem primeru, ponderje za izhodiščne zneske, da bi upoštevala specifično moč posameznega podjetja, z razdelitvijo udeležencev omejevalnega sporazuma v kategorije, „zlasti če obstaja znatno neskladje med velikostjo podjetij, ki zagrešijo kršitve iste vrste“ (točka 1(A), šesti pododstavek, smernic). Smernice poleg tega določajo, da „načelo enakega kaznovanja za isto ravnanje, če je zaradi okoliščin upravičeno, vodi k različnim globam, naloženim udeleženim podjetjem, ne da bi k taki diferenciaciji vodilo aritmetično izračunavanje“ (točka 1(A), sedmi pododstavek, smernic).
57 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča prve stopnje na stopnji ugotavljanja teže kršitve Komisija v primeru, da se globe naložijo več podjetjem, vpletenim v isto kršitev, ni dolžna zagotoviti, da končni zneski glob zadevnih podjetij, ki jih izračuna, odsevajo vse razlike med njimi glede celotnega prometa, temveč jih lahko razdeli v kategorije (glej v tem smislu sodbe Sodišča prve stopnje z dne 20. marca 2002 v zadevi LR AF 1998 proti Komisiji, T-23/99, Recueil, str. II‑1705, točka 278; z dne 19. marca 2003 v zadevi CMA CGM in drugi proti Komisiji, T-213/00, Recueil, str. II-913, točki 385 in 386, in z dne 30. septembra 2003 v zadevi Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji, T‑191/98, od T-212/98 do T-214/98, Recueil, str. II-3275, v nadaljevanju: sodba v zadevi TACA, točki 1519 in 1520, in v teh sodbah navedeno sodno prakso).
58 Vendar, kot je Sodišče prve stopnje že večkrat razsodilo, mora biti določitev praga, ko Komisija zaradi določitve globe zadevna podjetja razdeli v kategorije, za vsako od tako ustvarjenih skupin, dosledna in objektivno upravičena (glej v tem smislu sodbo v zadevi LR AF 1998 proti Komisiji, točka 57 zgoraj, točka 298; sodbi CMA CGM in drugi proti Komisiji, točka 57 zgoraj, točka 416, in sodbo v zadevi TACA, točka 57 zgoraj, točka 1541, in v teh sodbah navedeno sodno prakso).
59 V tem primeru se je Komisija, da bi opredelila kategorije za razdelitev zadevnih podjetij, odločila, da bo upoštevala njihovo moč na zadevnem trgu, pri čemer se je oprla samo na eno merilo, in sicer na svetovne tržne deleže natrijevega glukonata, izračunane na podlagi prometa, ki so ga ustvarila na tem trgu leta 1995.
60 Na tej podlagi je Komisija podjetja razdelila v dve kategoriji, in sicer, prvič, kategorijo, ki vključuje „tri glavne proizvajalce natrijevega glukonata, katerih svetovni tržni deleži so bili višji od 20 %“, in drugič kategorijo, v kateri so podjetja „katerih tržni deleži na svetovnem trgu natrijevega glukonata so bili občutno nižji (manj kot 10 %)“ (uvodna izjava 382 odločbe).
61 Tako je Komisija za družbe Fujisawa, Jungbunzlauer in Roquette, katerih tržni deleži so znašali približno 36 %, 25 % oziroma 21 %, določila izhodiščni znesek 10 milijonov evrov in izhodiščni znesek v višini 5 milijonov evrov za družbi, ki spadata v drugo kategorijo, in sicer družbi Glucona in ADM, katerih tržni deleži so znašali za vsako izmed njiju približno 9 %. Ker je bila družba Glucona v skupni lasti družb Akzo in Avebe, je Komisija vsaki izmed teh dveh družb določila izhodiščni znesek v višini 2,5 milijona evrov (uvodna izjava 385 odločbe).
62 Komisija je na ta način na podlagi izračuna v zvezi s tržnimi deleži zadevnih podjetij izbrala dosledno metodo razdelitve udeležencev omejevalnega sporazuma v kategoriji, ki ju objektivno utemeljuje razlika v velikosti podjetij, ki spadajo v ti kategoriji.
63 V tem položaju Komisija, v nasprotju s trditvijo družbe Akzo, ni bila dolžna bolj razlikovati članov omejevalnega sporazuma glede na tržni delež. Predvsem je neupoštevno, kot trdi družba Akzo, ali bi razvrstitev članov omejevalnega sporazuma v tri kategorije bolje odražala sorazmerno moč zadevnih podjetij, ker pristop Komisije ni niti nedosleden niti objektivno neutemeljen. Enako ni mogoče uspešno uveljavljati dejstva, da je Komisija v drugih zadevah izbrala drugo razdelitev članov omejevalnega sporazuma v tistih zadevah, ker ta družba ni dokazala, da pristop, ki ga je v tem primeru izbrala Komisija, ni bil dosleden in objektivno utemeljen.
64 V vsakem primeru, tudi če bi bila razvrstitev udeležencev omejevalnega sporazuma v tri kategorije upravičena, Sodišče prve stopnje v luči uvodnih izjav iz točk od 39 dalje meni, da izhodiščni znesek v višini 5 milijonov evrov, ki je bil določen za družbo Glucona, ni bil nesorazmeren. Zato hipotetična razdelitev udeležencev omejevalnega sporazuma, ki jo je izvedla Komisija, ne bi mogla vplivati na položaj družbe Akzo.
65 Zato je treba tožbeni razlog kršitve načela sorazmernosti zavrniti.
Kršitev obveznosti obrazložitve
66 Družba Akzo meni, da odločba ni zadostno obrazložena, saj Komisija z ničimer ni pojasnila, zakaj je določila posebni osnovni znesek, ki ni jasno odražal sorazmerne moči družbe Glucona glede na njen promet ali tržni delež.
67 Komisija predlaga, naj se tožbeni razlog zavrne.
68 Sodišče prve stopnje opozarja, da je obveznost obrazložitve, kot je opredeljena v točki 45 zgoraj, izpolnjena tudi, ko Komisija v odločbi navede elemente presoje, na podlagi katerih je lahko presodila težo in trajanje kršitve (sodbi Sodišča z dne 16. novembra 2000 v zadevi Sarrió proti Komisiji, C-291/98 P, Recueil, str. I‑9991, točke 73, 76 in 80, in Cascades proti Komisiji, C-279/98 P, Recueil, str. I-9693, točke od 39 do 47; sodba TACA, točka 57 zgoraj, točka 1521).
69 Kot izhaja iz točk od 15 do 20 zgoraj, je Komisija v odločbi navedla elemente presoje, na podlagi katerih je lahko presodila težo in trajanje kršitve.
70 Poleg tega je bilo, neodvisno od vprašanja morebitne odsotnosti natančnega razmerja med osnovnim zneskom, ki ga je Komisija določila za družbo Glucona, na eni strani in njenim prometom ali tržnim deležem na drugi strani, že v točki 57 zgoraj odločeno, da Komisija ni dolžna zagotoviti, da bi zneski glob, izračunani za zadevna podjetja, odražali vse razlike med temi glede prometa. Komisija jih lahko razdeli v kategorije. Zato Komisija ni bila dolžna navesti posebne obrazložitve glede dejstva, ali je posebni osnovni znesek natančno odražal sorazmerno moč družbe Glucona glede na njen promet oziroma tržni delež ali ne.
71 Poleg tega je treba v zvezi z načelom razdelitve udeležencev omejevalnega sporazuma v kategorije ugotoviti, da ta razdelitev temelji na smernicah, ki določajo morebitno ponderiranje zneskov (glej točko 56). Odločba je bila torej sprejeta v kontekstu, ki ga je družba Akzo dobro poznala.
72 Zato je treba tožbeni razlog kršitve obveznosti obrazložitve zavrniti.
Upoštevanje prometa družbe Akzo
73 Družba Akzo navaja tožbena razloga kršitve, in sicer člena 81 ES in obveznosti obrazložitve.
Kršitev člena 81 ES
– Trditve strank
74 Družba Akzo ne izpodbija ugotovitve Komisije v uvodni izjavi 310 odločbe, in sicer, da je družba ANC, hčerinska družba v njeni 100-odstotni lasti, ki je imela ob nastanku dejstev skupaj z družbo Avebe nadzor nad družbo Glucona, delno odgovorna za storjene kršitve, ki so bile slednji očitane.
75 Vendar Akzo zatrjuje, da je Komisija v uvodnih izjavah od 296 do 310 odločbe napačno ugotovila, da je družba ANC glede dejavnosti družbe Glucona delovala po navodilih družbe Akzo v taki meri, da bi bila slednja lahko v lastnem imenu odgovorna za zatrjevane kršitve, ki naj bi jih storila družba Glucona.
76 Družba Akzo opozarja, da je Komisija v uvodni izjavi 310 odločbe ugotovitev, da bi bilo mogoče družbi Akzo pripisati odgovornost za dejavnosti družbe Glucona, v prvi vrsti utemeljila z domnevo, da je družba ANC, ker je bila 100-odstotno hčerinska družba družbe Akzo, v glavnem izvajala navodila matične družbe in se je v tej zvezi oprla na sodbo Sodišča z dne 25. oktobra 1983 v zadevi AEG proti Komisiji (107/82, Recueil, str. 3151). Družba Akzo dalje opozarja, da je Komisija le postransko („poleg tega“ (uvodna izjava 310 odločbe)) upoštevala dejstvo, da sta imela najmanj dva predstavnika družbe ANC v okviru družbe Glucona dejavno vlogo pri omejevalnem sporazumu, ki se je odražala zlasti v sodelovanju na večstranskih sestankih ter hkrati v opravljanju funkcije podpredsednika in generalnega direktorja družbe Akzo.
77 Družba Akzo priznava, da je Sodišče v sodbi z dne 16. novembra 2000 v zadevi Stora Kopparbergs Bergslags proti Komisiji (C-286/98 P, Recueil, str. I-9925) v točki 29 odločilo, da sme Komisija razumno predpostavljati, da hčerinska družba v 100-odstotni lasti izvaja navodila matične družbe, in da mora v takem primeru zadevno podjetje dokazati, da je ta domneva napačna.
78 Vendar družba Akzo izraža pomisleke glede vprašanja, ali je treba to domnevo poleg primerov, ko obstaja neposredno razmerje med matično in hčerinsko družbo, uporabiti tudi v primerih, kot je zadevni, ko je razmerje znatno bolj oddaljeno. Prvič, opozarja, da je v tem primeru ANC hčerinska družba nacionalnega holdinga Akzo Nobel Nederland BV (v nadaljevanju: ANN), ki pa je hčerinska družba krovnega holdinga. Drugič, poudarja, da sta bili tako družba Akzo kot ANN holdinga, ki sama nista opravljala nobene gospodarske dejavnosti in nista ne proizvajala ne distribuirala proizvodov. Tretjič, opozarja, da je imela družba Akzo le prek drugih družb 50-odstotni (posredni) delež v družbi Glucona, nad katero torej ni izvajala neposrednega nadzora.
79 Ob navedenem je družba Akzo pred Sodiščem prve stopnje poudarila številna dejstva. Zatrjuje, da lahko na njihovi podlagi v vsakem primeru ovrže navedeno domnevo in dokaže, da je bilo kljub dejstvu, da je bila družba ANC hčerinska družba v popolni lasti družbe Akzo, popolnoma nerealno predpostavljati, da bi lahko družba Akzo določala ali celo zgolj vplivala na strateško in gospodarsko ravnanje družbe Glucona, ter da do tega ni prišlo.
80 Komisija predlaga, naj se tožbeni razlog zavrne.
– Presoja Sodišča prve stopnje
81 Družba Akzo ne prereka, da bi bilo mogoče kršitev, ki jo je storila družba Glucona, očitati družbi ANC. Treba je torej le preveriti ali bi bila lahko družba Akzo odgovorna za dejanja, ki se jih očita družbi ANC, njeni hčerinski družbi v 100-odstotni lasti.
82 Glede tega je treba opozoriti, da čeprav je hčerinska družba pravna oseba, to ne zadošča za izključitev možnosti, da bi se njeno ravnanje očitalo matični družbi, zlasti če hčerinska družba pri ravnanju na trgu ni neodvisna, ampak v glavnem izvaja navodila matične družbe (glej sodbo Stora Kopparbergs Bergslags proti Komisiji, točka 77 zgoraj, točka 26, in v njej navedeno sodno prakso).
83 Poleg tega, kot priznava sama družba Akzo, iz ustaljene sodne prakse Sodišča in Sodišča prve stopnje izhaja, da sme Komisija v teh okoliščinah razumno domnevati, da hčerinska družba, ki je v popolni lasti matične družbe, v glavnem uporablja navodila slednje in da ta domneva pomeni, da Komisija ni dolžna preverjati, ali je matična družba dejansko to pristojnost izvajala. V takem položaju morajo zadevne stranke, kadar Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah s sklicevanjem na to domnevo objavi namero, da bo odgovornost za kršitev hčerinske družbe, ki je v popolni lasti matične družbe, pripisala slednji, če menijo, da hčerinska družba kljub zadevnim deležem samostojno določa svoje ravnanje na trgu, ovreči to domnevo s tem, da Komisiji v upravnem postopku predložijo zadostne dokaze (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 1998 v zadevi Stora Kopparbergs Bergslags proti Komisiji, T-354/94, Recueil, str. II-2111, točka 80, glede tega vprašanja potrjena s sodbo Stora Kopparbergs Bergslags proti Komisiji, točka 77 zgoraj, točke od 27 do 29, in sodbo AEG proti Komisiji, točka 76 zgoraj, točka 50, sodbo Sodišča prve stopnje z dne 1. aprila 1993 v zadevi BPB Industries in British Gypsum proti Komisiji, T‑65/89, Recueil, str. II-389, točka 149).
84 V tem primeru ni sporno, da je bila obdobju, na katero se nanaša odločba, družba ANC hčerinska družba v popolni lasti družbe Akzo.
85 Poleg tega je treba, kar zadeva potek upravnega postopka, opozoriti, da je Komisija, kot je navedla v uvodni izjavi 300 odločbe, v točkah od 324 do 330 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, obravnavala razmerja, ki so obstajala med družbo Glucona in njenima matičnima družbama in izrazila namen, da družbi ANC in Avebe spozna za solidarno odgovorni za kršitev. Glede razmerij med družbama ANC in Akzo je Komisija menila, da bi bilo treba obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah nasloviti na družbo Akzo, ker je bila družba ANC njena hčerinska družba v popolni lasti. Kot je Komisija navedla v uvodni izjavi 301 odločbe, je družba Akzo v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah izrecno potrdila, da bi morala biti za kršitev odgovorna solidarno z družbo Avebe.
86 V takem položaju družba Akzo Komisiji ne more očitati, da jo je kot solastnico družbe Glucona spoznala za odgovorno za kršitve njene hčerinske družbe v 100‑odstotni lasti (ANC).
87 Družba Akzo v teh okoliščinah napačno trdi, da je namen obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah najprej omejevanje kršitev, ki jih zatrjuje Komisija, na znake, ki so v njem izrecno navedeni, tako da zadevnemu podjetju omogoča, da se brani z navajanjem utemeljitev glede vseh teh znakov v upravnem postopku, in Komisiji omogoči, da upošteva te utemeljutve pri odločbi, pri čemer pa se obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ne nanaša na vprašanje opredelitve podjetja (ali podjetij), ki naj bi se mu (ali jim) ta kršitev očitala. Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga Komisija naslovi na podjetje, ki mu namerava naložiti sankcijo zaradi kršitve konkurenčnih pravil, mora zato namreč vsebovati bistvene elemente v zvezi s tem podjetjem, kot so očitano ravnanje, njegova opredelitev in dokazi, na katere se opira Komisija, da bi ta podjetja lahko v okviru upravnega postopka, uvedenega zoper njih, učinkovito navajala utemeljitve (glej v tem smislu sodbe Sodišča z dne 15. julija 1970 v zadevi ACF Chemiefarma proti Komisiji, 41/69, Recueil, str. 661, točka 26; z dne 3. julija 1991 v zadevi AKZO proti Komisiji, C-62/86, Recueil, str. I-3359, točka 29, in z dne 31. marca 1993 v zadevi Ahlström Osakeyhtiö in drugi proti Komisiji, C-89/85, C-104/85, C‑114/85, C-116/85, C-117/85 in C-125/85 do C-129/85, Recueil, str. I-1307, točka 135). Enako mora biti v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah v skladu z ustaljeno sodno prakso zaradi njegovega pomena natančno in nedvoumno določena pravna oseba, ki se ji bodo lahko naložile globe, in mora biti tej osebi vročeno (glej sodbi Sodišča z dne 16. marca 2000 v zadevi Compagnie maritime belge transports in drugi proti Komisiji, C-395/96 P in C-396/96 P, Recueil, str. I‑1365, točke 143 in 146, in z dne 2. oktobra 2003 v zadevi ARBED proti Komisiji, C-176/99 P, Recueil, str. I-10687, točka 21).
88 Zato na podlagi informacij iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah družba Akzo ne bi smela prezreti, da bi bila lahko naslovnica dokončne odločbe Komisije. V takem primeru bi se morala odzvati v upravnem postopku, česar kasneje ne more storiti, in dokazati, da kljub dokazom, ki jih je navedla Komisija, ni bila odgovorna za kršitev, ki jo je storila družba Glucona.
89 Ob spoštovanju načel in predpisov, ki urejajo upravni postopek, in zlasti zahteve po ustreznem učinku obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, torej ni treba obravnavati utemeljenosti različnih dejstev, ki so prvič navajana pred Sodiščem prve stopnje in s katerimi je želela družba Akzo dokazati, da kljub dejstvu, da je bila družba ANC njena hčerinska družba v popolni lasti, slednja ni mogla določati ali celo zgolj vplivati na strateško in poslovno ravnanje družbe Glucona.
90 Zato je treba tožbeni razlog kršitve člena 81 ES zavrniti.
Kršitev obveznosti obrazložitve
91 Družba Akzo meni, da odločba ni v zadostni meri obrazložena, ker naj bi se Komisija omejila na samoumevno in nedoločno trditev, da je bila družba ANC hčerinska družba v popolni lasti družbe Akzo in da je zato treba domnevati, da je družba ANC v glavnem izvajala navodila svoje matične družbe.
92 Komisija nasprotno meni, da je odločbo s tem v zvezi zadostno obrazložila.
93 Sodišče prve stopnje opozarja, da mora biti odločba o uporabi člena 81 ES, kadar se kot v tem primeru nanaša na več naslovnikov in načenja problem odgovornosti za kršitev, glede vsakega naslovnika dovolj obrazložena, zlasti glede naslovnikov, ki morajo v skladu s to odločbo odgovarjati za to kršitev (sodba Sodišča prve stopnje z dne 28. aprila 1994 v zadevi AWS Benelux proti Komisiji, T-38/92, Recueil, str. II-211, točka 26).
94 V tem primeru je Komisija v uvodnih izjavah od 278 do 284 odločbe ob sklicevanju na sodno prakso Sodišča in Sodišča prve stopnje povzela načela, ki jih je nameravala uporabiti za določitev naslovnikov odločbe. Posebej kar zadeva vprašanje očitanja ravnanja družbe ANC družbi Akzo, ki je bila, kot je Komisija navedla v uvodni izjavi 310 odločbe, „hčerinska družba v popolni lasti skupine Akzo Nobel NV“, je Komisija v uvodnih izjavah 280, 281 in 310 odločbe opozorila na sodno prakso, navedeno v točki 83 zgoraj ter na podlagi tega v uvodni izjavi 310 odločbe sklenila, da je bilo treba domnevati, da je družba ANC v glavnem izvajala navodila matične družbe. Poleg tega je Komisija v uvodnih izjavah 300 in 301 odločbe opozorila, da je v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah objavila namero o tem, da šteje družbi Akzo in Avebe kot skupno odgovorni za kršitev ves čas njenega trajanja in da družba Akzo temu ni nasprotovala.
95 Iz tega izhaja, da je Komisija, daleč od tega, da bi se, kot trdi družba Akzo, omejila na samoumevno in nedoločno trditev, pravno in dejansko natančno obrazložila razloge, zaradi katerih je odgovornost za ravnanje družbe ANC pripisala družbi Akzo.
96 Poleg tega je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso vprašanje, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 253 ES, presojati ne le glede na besedilo zadevnega akta, temveč tudi glede na vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (glej zlasti zgoraj v točki 45 navedeni sodbi Komisija proti Sytraval in Brink’s Francija, točka 63, ter Nemčija proti Komisiji, točka 87). Vendar so razlogi odločbe, ki se nanašajo na prevzem odgovornosti za ravnanje družbe ANC s strani družbe Akzo, prav tako pojasnjeni v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki je del okvira, v katerega se umešča odločba in na podlagi katerega bi se tožeča stranka lahko seznanila z namero Komisije, da ji pripiše odgovornost za ravnanje družbe ANC. Poleg tega bi lahko Komisija, ker je družba Akzo v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah sama v tej zvezi izrecno navedla, da bi morali biti z družbo Avebe solidarno odgovorni za kršitev (glej točko 85), utemeljeno domnevala, da je bila družba Akzo zadostno seznanjena s kontekstom odločbe glede tega vprašanja.
97 Zato je treba tožbeni razlog kršitve obveznosti obrazložitve zavrniti.
Uporaba multiplikatorja 2,5
98 Družba Akzo navaja tožbene razloge kršitve, prvič, člena 15(2) Uredbe št. 17 in drugič, obveznosti obrazložitve.
Kršitev člena 15(2) Uredbe št. 17
– Trditve strank
99 Po eni strani družba Akzo zatrjuje, da je Komisija s tem, da je izhodiščni znesek, da bi upoštevala njeno velikost in vsa njena sredstva, zmnožila z multiplikatorjem 2,5, kršila člen 15(2) Uredbe št. 17, ker je globe določila glede na vrsto podjetja, ki je storilo kršitev, namesto da bi jih določila glede na težo in trajanje kršitve, kot določa ta določba.
100 Družba Akzo trdi, da če je res, da sta Sodišče in Sodišče prve stopnje odločili, da mora Komisija za presojo teže kršitve, upoštevati veliko elementov, med katerimi je potreba po odvračilnemu učinku globe, to ne spremeni dejstva, da se to stališče nanaša neposredno na merilo teže kršitve in ne na vrsto zadevnega podjetja. Poudarja, da slednje merilo nima podlage v členu 15(2) Uredbe št. 17 in da je Svet z določitvijo zgornje meje 10 % prometa za končno globo že upošteval različnost vplivov glob na podjetja, glede na njihovo velikost.
101 S sklicevanjem na sodbo LR AF 1998 proti Komisiji, točka 57 zgoraj (točka 280), Akzo prav tako trdi, da je Komisija z določitvijo multiplikatorja na podlagi enega in edinega elementa, in sicer prometa skupine Akzo Nobel, temu elementu dala nesorazmeren pomen glede na pomen, ki ga je dala drugim elementom, na podlagi katerih je presodila težo kršitve.
102 Družba Akzo meni še, da če je treba zadnje tri pododstavke dela A, „Teža“, smernic razlagati tako, da Komisiji dopuščajo uporabo multiplikatorja, kot ga je uporabila v tem primeru, te določbe smernic kršijo člen 15(2) Uredbe št. 17 in jih tako ni mogoče uporabiti proti njej.
103 Po drugi strani družba Akzo zatrjuje, da je Komisija kršila člen 15(2) Uredbe št. 17, ker je izhodiščni znesek globe, ki ga je določila tej družbi, množila z multiplikatorjem 2,5, ki je temeljil na velikosti celotne skupine Akzo Nobel.
104 Družba Akzo opozarja, da mora Komisija v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 določiti globo glede na težo in trajanje kršitve in ne glede na gospodarske posledice teh kršitev.
105 Družba Akzo priznava, da je Sodišče v sodbi Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, navedeni v točki 37 zgoraj, odločilo, da je celotni promet podjetij pokazatelj, čeprav približen ali nepopoln, njegove velikosti in gospodarske moči.
106 Vendar naj, prvič, uporaba pojma „podjetja“, ki ga je uporabilo Sodišče v tej sodbi, v tem primeru ne bi bila očitna.
107 Drugič, družba Akzo poudarja, da je Sodišče v sodbi Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, navedeni v točki 37 zgoraj, navedlo, da je bilo treba upoštevati tudi del tega prometa, ustvarjenega z blagom, ki je predmet kršitve, in ki je torej lahko pokazatelj njenega obsega. Vendar naj Komisija v odločbi ne bi upoštevala dejstva, da je to merilo pomenilo bolj neposreden interes kot merilo, navedeno v točki 104 zgoraj, ker naj bi bilo neposredno v razmerju z merili iz člena 15(2) Uredbe št. 17. Ti vidiki naj bi bili prav tako pomembni, kadar, kot v tem primeru, del prometa, ustvarjenega z blagom, ki je predmet kršitve, glede na celotni promet znaša 0,05 %.
108 Kar zadeva sodbo Sodišča prve stopnje z dne 20. marca 2002 v zadevi ABB Asea Brown Boveri proti Komisiji (T-31/99, Recueil, str. II-1881) družba Akzo poudarja, da multiplikator, uporabljen v tem primeru, ni bil določen na podlagi celotnega prometa skupine. Nasprotno, iz točk 164 in 165 te sodbe naj bi izhajalo, da mora multiplikator temeljiti na velikosti podjetja, odgovornega za domnevno kršitev, ki jo je ugotovila Komisija. Poleg tega se sklicuje na dejstvo, da je v tej zadevi Sodišče prve stopnje v odgovor na trditev družbe ABB, da bi Komisija lahko določila globo (in uporabila multiplikator) le na podlagi prometa, ki ga je ustvaril oddelek za toplovode v okviru skupine, menilo, da je Komisija pravilno izračunala globo, s tem da je multiplikator oprla na velikost celotne skupine ABB, in ne le na velikost „podjetja“, kar bi lahko bil oddelek za toplovode v okviru družbe ABB, ker je Komisija na podlagi številnih elementov pravilno ugotovila, da bi morala biti za kršitev odgovorna skupina ABB (točka 163 sodbe).
109 Komisija predlaga, naj se tožbeni razlog zavrne.
– Presoja Sodišča prve stopnje
110 Prvič je treba, ker družba Akzo zatrjuje, da je Komisija določila globo glede na vrsto podjetja, ki je storilo kršitev, ugotoviti, da je Komisija v uvodnih izjavah od 334 do 371 odločbe na prvi stopnji presoje štela, da je bila kršitev, ki so jo zadevna podjetja storila, glede na naravo in dejanski vpliv na trg natrijevega glukonata v EGP zelo resna ter da je šlo glede na velikost upoštevnega geografskega trga za kršitev, ki je prizadela celotni EGP.
111 Dalje, Komisija je zadevna podjetja različno obravnavala, da bi upoštevala posebno težo njihovega ravnanja za konkurenco, in se v zvezi s tem oprla na promet, ki so ga ustvarila zadevna podjetja s prodajo natrijevega glukonata na svetovni ravni v zadnjem letu kršitve, in sicer leta 1995 (glej zlasti uvodno izjavo 381 odločbe). Na tej stopnji določanja globe glede na težo kršitve Komisija torej, v nasprotju s trditvijo družbe Akzo, ni upoštevala vrste podjetja, ki je storilo kršitev, ampak moč navedenih podjetij na specifičnem trgu.
112 Šele na zadnji stopnji izračuna globe glede na težo kršitve je Komisija v skladu z mogočo diferenciacijo po smernicah upoštevala določeno tipologijo zadevnih podjetij. Ta tipologija izhaja neposredno iz upoštevanja velikosti in sredstev zadevnih podjetij, ki pomenijo merila, ki se morajo upoštevati, da bi se zagotovil odvračilni učinek sankcij. Komisija je namreč na tej stopnji upoštevala velikost in vsa sredstva skupin podjetij, ki jim pripadajo udeleženci omejevalnega sporazuma, pri čemer je izhodiščne zneske, določene nekaterim izmed njih, med njimi družbi Akzo, množila z multiplikatorjem 2,5 (uvodna izjava 388 odločbe).
113 Vendar s tem ni, v nasprotju s trditvijo družbe Akzo, določila globe glede na vrsto podjetja, ki je storilo kršitev, temveč glede na težo in trajanje kršitve, četudi je v okviru presoje teže kršitve upoštevala velikost in vsa sredstva zadevnih podjetij, da bi zagotovila odvračilni učinek glob, preden bi bile naložene. Torej trditev družbe Akzo nima dejanske podlage.
114 Drugič, glede očitka družbe Akzo Komisiji, da je zmotno uporabila pravo s tem, da je upoštevala velikost in vsa sredstva zadevnih podjetij, je treba opozoriti, da družba Akzo sama priznava, da mora Komisija pri presoji teže kršitve upoštevati veliko elementov, med njimi potrebo po odvračilnem učinku globe. Komisija pa zato, da bi dosegla ta odvračilni učinek, nedvomno lahko določi znesek globe na podlagi posebnih značilnosti podjetja, odgovornega za kršitev.
115 Komisija je pri določitvi višjega izhodiščnega zneska globe podjetjem, katerih tržni delež sorazmerno večji od deležev drugih podjetij na zadevnem trgu, upoštevala posebno odgovornost podjetja glede na zahtevo po ohranitvi svobodne konkurence in presodila, da je šlo za subjektivni dejavnik, ki je omogočil opredelitev teže ravnanja zadevnih podjetij. Ta dejavnik pri sklenitvi omejevalnega sporazuma, kar zadeva škodo, povzročeno konkurenci, dejansko odseva večjo odgovornost podjetij, katerih tržni delež je sorazmerno večji od tržnega deleža drugih podjetij na zadevnem trgu.
116 Poleg tega je Komisija v tem okviru glede zelo velikih podjetij, kot je Akzo, lahko upoštevala tudi obstoj pravnega in gospodarskega znanja ter infrastrukture, ki jim omogoča, da lažje spoznajo, da njihovo ravnanje pomeni kršitev, in se zavedajo posledic, ki izhajajo iz tega iz prava konkurence.
117 Tako je treba, kar zadeva uporabo multiplikatorja glede na velikost in vsa sredstva zadevnih podjetij, poudariti, da lahko Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso pri izračunu globe podjetju upošteva zlasti njegovo velikost in gospodarsko moč (zgoraj v točki 37 navedena sodba Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 120, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 13. decembra 2001 v zadevi Acerinox proti Komisiji, T-48/98, Recueil, str. II-3859, točki 89 in 90). Poleg tega je sodna praksa glede ugotavljanja finančnih sredstev udeležencev omejevalnega sporazuma priznala upoštevnost celotnega prometa (zgoraj navedena sodba Sarrió proti Komisiji, točka 68, točki 85 in 86). Torej je Komisija v tem primeru pravilno uporabila multiplikator 2,5 za to, da je dala težo odvračilnemu učinku naložene globe ob upoštevanju velikosti in gospodarske moči zadevnega podjetja.
118 Torej se je Komisija pravilno oprla na celotni promet družbe Akzo, da je določila dovolj odvračilno globo ter upoštevala velikost pravne in gospodarske infrastrukture, s katero razpolagajo skupine podjetij take velikosti. Trditev družbe Akzo je torej pravno napačna.
119 Tretjič, glede sklicevanja družbe Akzo na nezakonitost smernic, ker Komisiji dopuščajo, da uporabi multiplikator, kot ga je uporabila v tem primeru, je treba opozoriti, da je Sodišče prve stopnje že odločilo, da se na podlagi metode iz smernic, znesek glob izračuna glede na dve merili iz člena 15(2) Uredbe št. 17, in sicer glede na težo in trajanje kršitve, pri čemer je treba spoštovati najvišjo mejo glede prometa vsakega podjetja, ki je določena v isti določbi, in da zato smernice niso zunaj pravnega okvira sankcij, ki ga določa ta določba, kot jo razlaga sodna praksa Sodišča prve stopnje (zgoraj navedena sodba LR AF 1998 proti Komisiji, točka 57, točke od 219 do 232; sodba Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2003 v zadevi Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, T-224/00, Recueil, str. II-2597, točke od 39 do 52; zgoraj navedena sodba TACA, točka 57, točka 1527). Vendar pa družba Akzo ni navedla nobenega novega elementa, ki ga ta sodna praksa ne bi že zavrnila (glej zgoraj navedene točke teh sodb).
120 Četrtič, v delu, kjer družba Akzo meni, da v vsakem primeru Komisija pri uporabi multiplikatorja, kot ga je uporabila v tem primeru, ne bi smela upoštevati velikosti in vseh sredstev skupine Akzo Nobel NV, ki ji je pripadala družba ANC, podjetje, ki je storilo kršitev, temveč največ velikost prometa, ustvarjenega s prodajo proizvoda, ki je predmet kršitve, ta družba ne upošteva dejstva, da je Komisija uporabila ta multiplikator, da bi zagotovila odvračilnost glob. Vendar Komisija s presojo, da je mogoče odvračilen učinek doseči le z opiranjem glob na velikost sredstev skupine podjetij, ni kršila pooblastila za odločanje po prostem preudarku, kar bi vodilo do kršitve člena 15(2) Uredbe št. 17.
121 Glede na zgoraj navedeno je treba tožbeni razlog kršitve člena 15(2) Uredbe št. 17 zavrniti kot neutemeljen.
Kršitev obveznosti obrazložitve
122 Družba Akzo Komisiji očita, da ni navedla, zakaj je osnovni znesek globe, ki ji je bila naložena, množila z multiplikatorjem 2,5; zakaj je bil ta multiplikator enak tistemu, ki ga je uporabila za družbo ADM, in zakaj se je opiral na njen celotni promet in ne na 50 % letnega prometa družbe Glucona. V tem okviru družba Akzo opozarja, da je Komisija v zadevi, v kateri je bila izdana sodba ABB Asea Brown Boveri proti Komisiji, točka 108 zgoraj, uporabila enak multiplikator, kot ga je uporabila v tem primeru, vendar je v tej drugi zadevi to podrobno obrazložila.
123 Komisija predlaga, naj se tožbeni razlog zavrne.
124 Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je Komisija ob sklicevanju na sodno prakso, navedeno v točki 68 zgoraj, v uvodnih izjavah od 389 do 392 odločbe pojasnila, na podlagi katerih elementov presoje je izmerila težo in trajanje kršitve; pri tem gre ta pojasnila, ki so med drugim družbi Akzo omogočila, da je navedla številne tožbene razloge glede materialne nezakonitosti teh elementov, in sodišču Skupnosti, da je izvedlo nadzor.
125 Kar zadeva pomen multiplikatorja, ki ga je Komisija uporabila za družbo Akzo, se je prva lahko omejila na sklicevanje na velikost tega podjetja, kot približno izhaja iz celotnega prometa, ki ga je ustvarilo to podjetje, in na poudarjanje potrebe po zagotovitvi odvračilnosti globe. V okviru obveznosti obrazložitve ji ni treba navesti številčnih podatkov v zvezi z načinom izračuna, ki je podlaga te odločitve (glej v tem smislu sodbo Sarrió proti Komisiji, točka 68 zgoraj, točka 80).
126 Poleg tega je družba Akzo Komisiji napačno očitala, da ni navedla razlogov, zaradi katerih je multiplikator, s katerim je množila izhodiščni znesek globe, ki ji je bila naložena, enak multiplikatorju, ki ga je uporabila za družbo ADM. Komisija namreč ni bila dolžna pojasniti pomena tega multiplikatorja z natančnim odsevanjem razmerja, ki obstaja med različnimi skupinami podjetij, ki so jim pripadali udeleženci omejevalnega sporazuma. Cilj tega multiplikatorja je bil, kot izhaja iz uvodnih izjav od 386 do 388 odločbe, predvsem določitev globe z dovolj odvračilnim učinkom ter upoštevanje velikosti pravne in gospodarske infrastrukture, ki jo imajo skupine podjetij take velikosti. S to obrazložitvijo je Komisija zadostno navedla, da je nameravala na podlagi velikosti in sredstev skupin podjetij, in ne na podlagi podjetij, ki pripadajo tem skupinam, presoditi odvračilno naravo zneska globe.
127 Poleg tega je treba ugotoviti, da uporaba multiplikatorja pomeni diferenciacijo, ki je predvidena v smernicah. Odločba je bila torej sprejeta v okoliščinah, s katerimi je bila družba Akzo dobro seznanjena.
128 Zato je treba, ne da bi bilo treba preučiti, ali je Komisija, kot trdi družba Akzo, v drugih zadevah podrobneje obrazložila izbiro uporabljenega multiplikatorja, ugotoviti, da je v tem primeru Komisija podala zadostno obrazložitev.
129 Zato je treba tožbeni razlog kršitve obveznosti obrazložitve zavrniti.
130 Ker noben tožbeni razlog zoper zakonitost odločbe ni bil sprejet, zneska globe, naložene tožeči stranki v odločbi, v skladu z neomejeno pristojnostjo, ki jo ima Sodišče prve stopnje, ni treba zmanjšati in je tožbo treba v celoti zavrniti.
Stroški
131 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi, tožene stranki naloži plačilo stroškov.
132 Ker je bila tožba v celoti zavrnjena (glej točko 130 zgoraj), je treba zahtevek družbe Akzo, naj Sodišče prve stopnje naloži Komisiji plačilo obresti in stroškov bančnega jamstva (glej točko 27), zavrniti kot brezpredmeten.
133 V vsakem primeru je treba opozoriti, da stroški, ki so nastali podjetju s pridobitvijo in ohranitvijo bančnega jamstva, da bi se izognilo prisilni izvršitvi odločbe Komisije, ne pomenijo stroškov postopka v smislu člena 91(b) Poslovnika. Prav tako je treba zavrniti predlog podjetja, naj se Komisiji naloži povrnitev stroškov, nastalih v upravnem postopku na področju konkurence. Namreč, čeprav se v skladu s členom 91 Poslovnika „stroški, ki so bili za stranke v postopku nujni, štejejo za stroške, ki se povrnejo“, „postopek“ pomeni le postopek pred Sodiščem prve stopnje ob izključitvi predhodnega postopka (sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. marca 2000 v zadevi Cimenteries CBR in drugi proti Komisiji, T-25/95, T-26/95, od T-30/95 do T-32/95, od T-34/95 do T-39/95, od T-42/95 do T-46/95, T-48/95, od T-50/95 do T-65/95, od T-68/95 do T-71/95, T-87/95, T-88/95, T-103/95 in T-104/95, Recueil, str. II-491, točki 5133 in 5134, in v tej sodbi navedena sodna praksa).
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (tretji senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Akzo Nobel NV nosi plačilo stroškov postopka.
Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 27. septembra 2006
Stvarno kazalo
Dejansko stanje
Postopek in predlogi strank
Pravno stanje
Določitev izhodiščnega zneska za izračun glob, naloženih vsem udeležencem omejevalnega sporazuma
Kršitev načela sorazmernosti
Kršitev obveznosti obrazložitve
Razvrstitev udeležencev omejevalnega sporazuma
Kršitev načela sorazmernosti
– Trditve strank
– Presoja Sodišča prve stopnje
Kršitev obveznosti obrazložitve
Upoštevanje prometa družbe Akzo
Kršitev člena 81 ES
– Trditve strank
– Presoja Sodišča prve stopnje
Kršitev obveznosti obrazložitve
Uporaba multiplikatorja 2,5
Kršitev člena 15(2) Uredbe št. 17
– Trditve strank
– Presoja Sodišča prve stopnje
Kršitev obveznosti obrazložitve
Stroški