Začasna izdaja

Zadeva T‑77/15

(objava odlomkov)

Tronios Group International BV

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

„Znamka Evropske unije – Postopek za ugotovitev ničnosti – Besedna znamka Evropske unije SkyTec – Prejšnja nacionalna besedna znamka SKY – Relativni razlog za zavrnitev – Prekluzija zaradi dopuščanja – Člen 54(2) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 20. aprila 2016

1.      Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Prekluzija zaradi dopuščanja – Prekluzivni rok – Začetek

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 54(2))

2.      Znamka Evropske unije – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Nadzor nad zakonitostjo odločb odborov za pritožbe – Ponovna preučitev dejstev ob upoštevanju dokazov, ki pred tem niso bili predloženi pri organih Urada – Izključitev

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 65(2) in 76(1))

1.      Izpolnjeni morajo biti štirje pogoji, da začne teči rok za prekluzijo zaradi dopuščanja v primeru uporabe poznejše znamke, ki je enaka ali tako podobna prejšnji znamki, da lahko povzroči zmedo. Prvič, poznejša znamka mora biti registrirana, drugič, imetnik mora vložiti prijavo za njeno registracijo v dobri veri, tretjič, uporabljati se mora v državi članici, v kateri je prejšnja znamka varovana, in nazadnje, četrtič, imetnik prejšnje znamke mora vedeti za uporabo te znamke po njeni registraciji.

Namen člena 54(2) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije je sankcionirati imetnike prejšnjih znamk, ki so pet zaporednih let vedeli za uporabo poznejše znamke Evropske unije in jo dopuščali, z izgubo zahtevkov za ugotovitev ničnosti in ugovorov zoper navedeno znamko. Namen te določbe je torej najti ravnotežje med interesi imetnika znamke za ohranitev njene bistvene funkcije in interesi drugih gospodarskih subjektov v zvezi z razpoložljivostjo znakov za označitev njihovega blaga in storitev. Ta cilj pomeni, da mora imeti imetnik prejšnje znamke za ohranitev te bistvene funkcije možnost, da nasprotuje uporabi poznejše znamke, ki je enaka ali podobna njegovi. Imetnik prejšnje znamke ima namreč šele od trenutka, ko izve za uporabo poznejše znamke Evropske unije, možnost, da je ne dopusti in da ji torej ugovarja ali zahteva ugotovitev njene ničnosti, in takrat torej začne teči rok za prekluzijo zaradi dopustitve.

Iz teleološke razlage člena 54(2) Uredbe št. 207/2009 torej izhaja, da je upošteven datum za izračun začetka teka prekluzivnega roka datum seznanitve z uporabo poznejše znamke.

Ta razlaga zahteva, da imetnik poznejše znamke dokaže, da je imetnik prejšnje znamke dejansko vedel za uporabo poznejše znamke, saj drugače ne bi mogel ugovarjati uporabi te znamke. V zvezi s tem je treba namreč upoštevati analogno pravilo glede prekluzije zaradi dopustitve iz člena 9(1) Direktive 89/104 v zvezi z blagovnimi znamkami, ki je bil nadomeščen s členom 9(1) Direktive 2008/95 v zvezi z blagovnimi znamkami, glede katerega je v enajsti uvodni izjavi navedene direktive (v uvodni izjavi 12 Direktive 2008/95) pojasnjeno, da se ta razlog prekluzije uporablja, kadar je imetnik prejšnje znamke „uporabo […] dolgo vede dopuščal“, kar pomeni „zavestno“ ali „ob poznavanju dejstev“. Ugotoviti je treba, da se ta presoja po analogiji uporablja za člen 54(2) Uredbe št. 207/2009, katerega besedilo ustreza besedilu člena 9(1) direktiv 89/104 in 2008/95.

(Glej točke od 30 do 33.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 36.)