SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 18. junija 2013
Zadeva T‑645/11 P
Michael Heath
proti
Evropski centralni banki (ECB)
„Pritožba – Javni uslužbenci – Osebje ECB – Pokojnine – Letno zvišanje – Stopnja zvišanja za leto 2010 – Retroaktivnost – Pravica do kolektivnih pogajanj“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 29. septembra 2011 v zadevi Heath proti ECB (F‑121/10), s katero se zahteva razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Pritožba se zavrne. M. Michael Heath poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je na tej stopnji priglasila Evropska centralna banka (ECB).
Povzetek
1. Akti institucij – Časovna veljavnost – Načelo prepovedi retroaktivnosti – Izjeme – Pogoji
2. Pritožba – Razlogi – Nujnost jasnega nestrinjanja z delom razlogovanja Sodišča za uslužbence
(člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 138(1), prvi pododstavek, (c))
3. Pritožba – Razlogi – Nezadostna ali nasprotujoča si obrazložitev – Dopustnost – Obseg obveznosti obrazložitve – Obseg nadzora Splošnega sodišča nad sodbami Sodišča za uslužbence
(Statut Sodišča, člen 36 in Priloga I, člen 7(1); Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 79)
4. Uradniki – Načela – Pravna varnost – Obseg – Obveznost sprejetja meril, ki uokvirjajo diskrecijsko pravico uprave – Neobstoj
5. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))
6. Pritožba – Razlogi – Zgolj ponovitev razlogov in trditev, navedenih pred Sodiščem za uslužbence – Neopredelitev navedene napačne uporabe prava – Nedopustnost – Izpodbijanje razlage ali uporabe prava Unije s strani tega sodišča – Dopustnost
(člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 138(1))
7. Uradniki – Osebje Evropske centralne banke – Zastopanje – Odbor osebja – Obvezno posvetovanje – Obseg – Letno zvišanje pokojnin – Izključitev
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člena 48 in 49 ter Priloga III, člen 17(7))
8. Uradniki – Osebje Evropske centralne banke – Pokojnine – Letno zvišanje – Obveznost kolektivnih pogajanj pred sprejetjem sklepa o letnem zvišanju pokojnin – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 28; Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, Priloga III, člen 17(7))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 37 in 38.)
Napotitev na:
Sodišče: 25. januar 1979, Racke, 98/78, Recueil, str. 69, točka 20; 24. september 2002, Falck in Acciaierie di Bolzano proti Komisiji, C‑74/00 P in C 75/00 P, Recueil, str. I‑7869, točka 119.
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 73 in 113.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: 19. marec 2010, Bianchi proti ETF, T‑338/07 P, točka 59.
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 80, 81, 97, 118, 122 in 141.)
Napotitev na:
Sodišče: 9. september 2008, FIAMM in drugi proti Svetu in Komisiji, C‑120/06 P in C‑121/06 P, ZOdl., str. I‑6513, točka 91; 2. april 2009, France Télécom proti Komisiji, C‑202/07 P, ZOdl., str. I‑2369, točka 41;
Splošno sodišče: 13. december 2011, Marcuccio proti Komisiji, T‑311/09 P, , točka 33; 19. marec 2012, Barthel in drugi proti Sodišču, T‑398/11 P, točka 27 in navedena sodna praksa.
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 87.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 99 do 101.)
Napotitev na:
Sodišče: 28. maj 1998, New Holland Ford proti Komisiji, C‑8/95 P, Recueil, str. I‑3175, točka 72; 6. april 2006, General Motors proti Komisiji, C‑551/03 P, ZOdl., str. I‑3173, točka 54; 21. september 2006, JCB Service proti Komisiji, C‑167/04 P, ZOdl., str. I‑8935, točka 108;
Splošno sodišče: 12. julij 2007, Beau proti Komisiji, T‑252/06 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑13 in II‑B‑1‑63, točke od 45 do 47.
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 132 in 148.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: 19. september 2008, Chassagne proti Komisiji, T‑253/06 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑43 in II‑B‑1‑295, točki 54 in 55; 8. september 2009, ETF proti Landgrenu, T‑404/06 P, ZOdl., str. II‑2841, točki 140 in 141.
7. Iz členov 48 in 49 Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke izhaja, da se je treba posvetovati z odborom osebja glede vseh vprašanj v zvezi z osebnimi prejemki. Zato se je z njim treba posvetovati pred sprejetjem sklepa o splošni prilagoditvi plač. Nasprotno pa se je treba na podlagi teh določb z odborom osebja posvetovati zgolj glede vprašanj v zvezi s „pokojninskim sistemom“. Nedvomno se mora odbor osebja izreči pred določitvijo in spremembo pravil v zvezi s pokojninskim sistemom, ne pa tudi pred vsakim sprejetjem sklepa o izvajanju teh pravil, kot je sklep o letnem zvišanju pokojnin na podlagi člena 17(7) Priloge III k Pogojem za zaposlitev.
(Glej točko 134.)
8. S pravico do kolektivnih pogajanj, kot jo določata člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah, so omogočena pogajanja med socialnimi partnerji zaradi določitve delovnih pogojev. Če pa so pravice in obveznosti zaposlenih že dovolj natančno določene z določbami, ki se uporabljajo in katerih veljavnost se ne izpodbija, ta temeljna pravica nikakor ne zahteva takih pogajanj.
Na področju letnega zvišanja pokojnin nekdanjih zaposlenih Evropske centralne banke je namreč metodologija o ureditvi zvišanja pokojnin določena s členom 17(7) Priloge III k Pogojem za zaposlitev osebja Evropske centralne banke. To pravilo določa, da v primeru, v katerem splošna prilagoditev plač v danem letu presega inflacijo, svet guvernerjev uporabi splošno prilagoditev plač za indeksacijo pokojnin, če na podlagi mnenja aktuarja pokojninske sheme ugotovi, da finančno stanje sklada to omogoča. Če finančno stanje sklada to ne omogoča, se pokojnine zvišajo glede na inflacijo.
Čeprav merilo finančnega stanja sklada v Prilogi III k navedenim pogojem za zaposlitev ni bolj konkretizirano, je zadevni pokojninski sistem kapitalski sistem, v katerem so izplačane pokojnine načeloma financirane iz osnovnih prispevkov in iz fleksibilnih prispevkov. Zato je zahteva, da mora finančno stanje sklada omogočati uporabo splošne prilagoditve plač, namenjena zagotovitvi tega, da zvišanje pokojnin ne bi ogrozilo financiranja pokojninske sheme na dolgi rok. Ob upoštevanju tega cilja mora svet guvernerjev presoditi finančno stanje sklada in sprejeti sklep o zvišanju pokojnin.
V tem okviru obstoja jamstvenega mehanizma, določenega v Prilogi III k Pogojem za zaposlitev, ni mogoče upoštevati pri presoji finančnega stanja sklada. Navedeni jamstveni mehanizem je namreč namenjen zaščiti vplačanih zneskov pred negativnimi donosi investicij, ne pa tudi pred zvišanjem pokojnin, ki ga finančno stanje sklada ne bi omogočalo. Obstoj navedenega jamstvenega mehanizma torej svetu guvernerjev ne podeljuje polja proste presoje glede preučitve finančnega stanja sklada.
Poleg tega je spoštovanje metodologije iz člena 17(7) Priloge III k Pogojem za zaposlitev lahko predmet nadzora sodišča Unije. Tako bi bilo odločitev sveta guvernerjev, da se ne uporabi stopnja splošnega zvišanja plač za pokojnine, čeprav bi finančno stanje sklada to omogočalo, mogoče izpodbijati pred sodišči Unije.
Zato so pravice in obveznosti nekdanjih zaposlenih Evropske centralne banke že dovolj natančno določene z metodologijo iz člena 17(7) Priloge III k navedenim pogojem za zaposlitev.
Te ugotovitve ne omaja dejstvo, da presoja finančnega stanja sklada zahteva kompleksno ekonomsko analizo in da je sodni nadzor nad to analizo načeloma omejen.
Glede tega, prvič, omejen sodni nadzor ne pomeni, da sodišče Unije ne opravi nikakršnega nadzora. Sodišče Unije mora namreč v tem primeru preveriti ne samo vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji kompleksnega primera, in ali so taki, da potrjujejo na njihovi podlagi izpeljane ugotovitve.
Drugič, na podlagi člena 17(7) Priloge III k Pogojem za zaposlitev mora svet guvernerjev ukrepati na podlagi mnenja aktuarja, torej na podlagi strokovnjaka. Namen tega strokovnega mnenja je, da mu olajša presojo finančnega stanja sklada. To mnenje tudi olajša sodni nadzor nad njegovo odločitvijo. Če svet guvernerjev sledi mnenju aktuarja, upošteva mnenje strokovnjaka, ki je tretja oseba v razmerju do sveta guvernerjev in do osebja Banke. Če pa se svet guvernerjev odloči, da ne bo sledil temu mnenju, pa mora navesti razloge za svojo drugačno presojo.
(Glej točke od 155 do 163.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: 17. september 2007, Microsoft proti Komisiji, T‑201/04, ZOdl., str. II‑3601, točke od 87 do 89.