Language of document : ECLI:EU:F:2014:226

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 25. septembra 2014

Zadeva F‑61/11 DEP

Daniele Possanzini

proti

Evropski agenciji za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex)

„Javni uslužbenci – Postopek – Odmera stroškov“

Predmet:      Vloga za odmero stroškov, ki se lahko povrnejo, ki jo je na podlagi člena 92 Poslovnika vložila Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: Frontex ali Agencija) na podlagi sklepov Possanzini/Frontex (F‑61/11 R, EU:F:2011:183) in Possanzini/Frontex (F‑61/11, EU:F:2012:146).

Odločitev:      Znesek stroškov, ki jih D. Possanzini povrne Evropski agenciji za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije iz naslova zadev F‑61/11, Possanzini/Frontex, in F‑61/11 R, Possanzini/Frontex, znaša 8978,28 EUR. Vsaka stranka nosi svoje stroške v okviru tega postopka za odmero stroškov.

Povzetek

1.      Sodni postopek – Stroški – Odmera stroškov – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni izdatki, ki jih imajo stranke – Pojem – Nagrade, ki jih institucija plača svojemu odvetniku – Vključitev

(člen 19, prvi odstavek, Statuta Sodišča in člen 7(1) Priloge I k Statutu Sodišča; člen 91(b) Poslovnika Sodišča za uslužbence)

2.      Sodni postopek – Stroški – Odmera stroškov – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni izdatki, ki jih imajo stranke – Pojem – Potni stroški, ki jih je priglasil zastopnik institucije za srečanje z odvetnikom, ki mu je pomagal, v kraju njegovega prebivališča – Vključitev – Pogoji

(člen 91(b) Poslovnika Sodišča za uslužbence)

3.      Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Nujni izdatki, povezani s postopkom odmere stroškov – Vključitev

(člen 91(b) Poslovnika Sodišča za uslužbence)

1.      Kot je razvidno iz člena 19, prvi odstavek, Statuta Sodišča, ki se v postopku pred Splošnim sodiščem uporablja na podlagi člena 7(1) Priloge I k navedenemu statutu, se lahko institucije Unije svobodno odločijo za pomoč odvetnika. Zato spada plačilo odvetnika v okvir pojma nujnih izdatkov, ki nastanejo zaradi postopka, ne da bi morala institucija dokazati, da je bila taka pomoč odvetnika objektivno upravičena. Čeprav to, da so institucijo zastopali zastopnik in dva odvetnika, ne vpliva na vprašanje, ali gre za stroške, ki se lahko morebiti povrnejo, ker jih na podlagi ničesar ni mogoče vnaprej izključiti, pa to lahko vpliva na določitev višine stroškov, nastalih zaradi postopka in ki se jih na koncu lahko uveljavlja.

(Glej točko 28.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sklepa Kerstens/Komisija, T‑498/09 P, T‑498/09 P, EU:T:2012:147, točka 20; in Marcuccio/Komisija, T‑278/07 P‑DEP, EU:T:2013:269, točka 14 in navedena sodna praksa.

2.      Potnih stroškov, ki jih je odvetnik priglasil, da je naročnika osebno obiskal v kraju prebivališča, načeloma ni mogoče šteti za nujne izdatke, ki nastanejo zaradi postopka, razen če lahko stranka, ki zahteva povračilo, utemelji nujnost teh srečanj za zadevo v glavni stvari in nujnost srečevanja na naslovu prebivališča stranke. Tako načelo je treba uporabljati tudi za stroške zastopnika institucije pri srečanjih z odvetniki, ki so mu pomagali v postopku pred Sodiščem za uslužbence. V zvezi s tem je sicer res, da obstoječa komunikacijska sredstva omogočajo izmenjave med odvetniki in strankami, vendar pa ne morejo popolnoma zamenjati vseh osebnih srečanj in vedno je možno, da so ti sestanki nujni za postopek pred navedenim sodiščem. Vendar pa mora stranka, ki zahteva povračilo stroškov, povezanih s temi sestanki, dokazati, da so zadevali zadevo v glavni stvari in da so bili nujni.

(Glej točko 46.)

Napotitev na:

Sodišče: sklepa ICI/Komisija, C‑286/95 P‑DEP, EU:C:2004:412, točka 28; in Tetra Laval/Komisija, C‑12/03 P‑DEP in C‑13/03 P‑DEP, EU:C:2010:280, točka 66;

Sodišče prve stopnje: sklep Sison/Svet, T‑47/03 DEP, EU:T:2009:166, točka 52.

3.      Čeprav formalno ni treba ločeno odločati o stroških in nagradi, priglašenih v postopku za odmero stroškov, pa mora sodišče Unije pri določanju stroškov, ki se lahko povrnejo, vseeno upoštevati vse okoliščine zadeve do sprejetja sklepa o odmeri stroškov.

(Glej točko 52.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sklepi Kerstens/Komisija, F‑12/10 DEP, EU:F:2012:183, točki 49 in 50; Martinez Erades/ESZD, F‑64/12 DEP, EU:F:2013:111, točka 35 in navedena sodna praksa; in Bogusz/Frontex, F‑5/12 DEP, EU:F:2014:179, točka 45.