Zadeva T‑201/11

(Objava odlomkov)

Si.mobil telekomunikacijske storitve d.d.

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Slovenski trg storitev mobilne telefonije – Sklep o zavrženju in zavrnitvi pritožbe – Obravnava zadeve s strani organa države članice, pristojnega za konkurenco – Nezadosten interes Unije“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 17. decembra 2014

1.      Konkurenca – Razdelitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco – Pravica Komisije, da zavrže pritožbo, ki se nanaša na zadevo, ki jo obravnava nacionalni organ, pristojen za konkurenco – Pogoji

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, uvodna izjava 18 in člen 13(1))

2.      Konkurenca – Razdelitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco – Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco – Pravica družb, da o njihovih zadevah odloča določen organ, pristojen za konkurenco – Neobstoj

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, uvodna izjava 18 in člen 13(1); sporočilo Komisije 2004/C 101/03, točki 4 in 31)

3.      Konkurenca – Razdelitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco – Pravica Komisije, da zavrže pritožbo, ki se nanaša na zadevo, ki jo obravnava nacionalni organ, pristojen za konkurenco – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Področje uporabe

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, uvodna izjava 18 in člen 13(1))

4.      Konkurenca – Razdelitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco – Pravica Komisije, da zavrže pritožbo, ki se nanaša na zadevo, ki jo obravnava nacionalni organ, pristojen za konkurenco – Pojem „obravnava“ – Področje uporabe

(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 105(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, uvodne izjave 1, 6, 8, 18 in 35 ter člen 13(1))

5.      Konkurenca – Razdelitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco – Pravica Komisije, da zavrže pritožbo, ki se nanaša na zadevo, ki jo obravnava nacionalni organ, pristojen za konkurenco – Pojem „isto ravnanje“ – Področje uporabe – Meje

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, uvodna izjava 18 in člen 13(1))

1.      Iz besedila člena 13(1) Uredbe št. 1/2003 je jasno razvidno, da lahko Komisija na podlagi te določbe zavrže pritožbo, če ugotovi, prvič, da organ države članice, pristojen za konkurenco, „obravnava“ zadevo, ki ji je predložena, in drugič, da se ta zadeva nanaša na „isti sporazum“, „isti sklep združenja“ ali „isto ravnanje“.

Z drugimi besedami, izpolnitev teh dveh pogojev za Komisijo pomeni „zadosten razlog“, da zavrže pritožbo, ki ji je predložena. Tako uporaba člena 13(1) Uredbe št. 1/2003 ne sme biti omejena z drugimi pogoji kot s temi, ki so navedeni zgoraj.

Komisija in organi držav članic, pristojni za konkurenco, imajo v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe št. 1/2003 vzporedne pristojnosti za uporabo členov 81 [ES] in 82 [ES], sistematika Uredbe št. 1/2003 pa temelji na tesnem sodelovanju med njimi. Niti Uredba št. 1/2003 niti obvestilo o sodelovanju organov, pristojnih za konkurenco, v mreži pa ne določata pravila o razdelitvi pristojnosti med Komisijo in organi držav članic, pristojnimi za konkurenco. Tako zadevno podjetje tudi ob predpostavki, da je bila Komisija v posebno dobrem položaju za obravnavo zadeve in da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, za obravnavo te zadeve ni bil v dobrem položaju, ni imelo nikakršne pravice zahtevati, da zadevo obravnava Komisija.

(Glej točke 33, 34, 36, 37 in 40.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 39.)

3.      Člen 13 in uvodna izjava 18 Uredbe št. 1/2003 določata široko polje proste presoje, ki je nacionalnim organom, združenim v mrežo nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, priznano zato, da bi se v njegovem okviru zagotovila najboljša mogoča dodelitev zadev. Ob upoštevanju vloge, ki je Komisiji priznana s Pogodbo in z Uredbo št. 1/2003, je Komisija a fortiori upravičena do širokega polja proste presoje pri uporabi člena 13 Uredbe št. 1/2003.

Ker ima Komisija pri izvajanju člena 13 Uredbe št. 1/2003 široko diskrecijsko pravico, mora biti nadzor sodišča Unije tako omejen na preizkus spoštovanja postopkovnih pravil in obveznosti obrazložitve ter pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, neobstoja očitne napake pri presoji in zlorabe pooblastil.

(Glej točki 43 in 44.)

4.      Beseda „obravnavati“ iz člena 13(1) Uredbe št. 1/2003 ne pomeni le, da je nek drug organ prejel pritožbo ali da je prevzel zadevo po uradni dolžnosti. Predložitev zadeve s strani pritožnika ali prevzem zadeve po uradni dolžnosti s strani organa države članice, pristojnega za konkurenco, je namreč dejanje, ki samo po sebi ne dokazuje niti tega, da je organ države članice, pristojen za konkurenco, izvajal svoja pooblastila, niti, a fortiori, da je bil opravljen preizkus dejanskih in pravnih okoliščin neke zadeve. Komisija tako ne bi izpolnjevala svoje splošne naloge nadzora, ki izhaja iz člena 105(1)PDEU, če bi bila pristojna za zavrženje pritožbe le zato, ker je bila organu države članice, pristojnemu za konkurenco, predložena pritožba ali ker je ta na lastno pobudo prevzel zadevo, ne da bi ta dejanja povzročila kakršno koli obravnavanje zadevnega primera.

Vendar kadar Komisija v zadevnem primeru uporabi člen 13(1) Uredbe št. 1/2003, ji ta določba nikakor ne nalaga, da mora opraviti presojo utemeljenosti stališč organa države članice, pristojnega za konkurenco, ki obravnava zadevo.

V teh okoliščinah se mora Komisija, kadar v skladu s členom 13(1) Uredbe št. 1/2003 zavrže pritožbo na podlagi podatkov, ki so ji na voljo na dan sprejetja odločbe, zlasti prepričati, da organ države članice, pristojen za konkurenco, zadevo obravnava.

Iz preambule Uredbe št. 1/2003, zlasti iz njenih uvodnih izjav 1, 6, 8 in 35, je namreč razvidno, da se želi s čim tesnejšim sodelovanjem organov držav članic, pristojnih za konkurenco, pri izvajanju členov 81 [ES] in 82 [ES] ter z njihovo obveznostjo, da te določbe uporabljajo, kadar bi lahko bila prizadeta trgovina med državami članicami, doseči prav zagotovitev cilja učinkovitosti, ki mu sledi navedena uredba. Tako zahteva po učinkovitosti ne pomeni, da mora Komisija zaradi možnosti izpodbijanja področja uporabe člena 13 Uredbe št. 1/2003 pri izvajanju te določbe preizkusiti, ali ima zadevni organ, pristojen za konkurenco, institucionalna, finančna in tehnična sredstva, da opravi nalogo, ki mu je zaupana z Uredbo št. 1/2003.

(Glej točke od 47 do 50, 56 in 57.)

5.      Iz člena 13(1) Uredbe št. 1/2003 izhaja, da lahko Komisija zavrže pritožbo z utemeljitvijo, da ji je v obravnavo predloženo „isto ravnanje“, ki ga že obravnava organ, pristojen za konkurenco v eni od držav članic, in sicer kadar se to ravnanje nanaša na „iste domnevne kršitve, ki so bile hkrati storjene na istem trgu“ kot tiste, ki so bile predložene v obravnavo Komisiji.

Kadar Komisija namerava zavreči pritožbo na podlagi člena 13(1) Uredbe št. 1/2003, se mora namreč predvsem prepričati tudi, da se zadeva, ki jo obravnava organ države članice, pristojen za konkurenco, nanaša na isto dejansko stanje, kot je tisto, ki je opisano v pritožbi. Komisija pa ni omejena niti s predmetom ali podlago zahtevkov pritožnikov niti z njihovo opredelitvijo zatrjevanih dejstev.

(Glej točke 69, 73, 75 in 76.)