Language of document : ECLI:EU:F:2013:33

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 11. marca 2013

Zadeva F‑131/12

Luigi Marcuccio

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Člen 34(1) in (6) Poslovnika – Tožba, ki je bila pravočasno vložena po telefaksu – Lastnoročni podpis odvetnika, ki se razlikuje od podpisa na izvirniku tožbe, ki je bil poslan po pošti – Prepozna vložitev tožbe – Očitna nedopustnost“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE na podlagi njenega člena 106a, s katero L. Marcuccio v bistvu zahteva razglasitev ničnosti odločbe zaradi molka organa, s katero je Komisija zavrnila njegovo zahtevo z dne 1. avgusta 2011. Preden je po pošti prispel izvirnik tožbe, je bil 5. novembra 2012 po telefaksu v sodnem tajništvu Sodišča za uslužbence vložen dokument, ki je bil predstavljen kot kopija izvirnika tožbe, vložene po pošti, in ki je prispel istega dne.

Odločitev: Tožba se kot očitno nedopustna zavrže. L. Marcuccio nosi svoje stroške in stroške Evropske Komisije.

Povzetek

1.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Lastnoročni podpis odvetnika – Bistveno pravilo, ki ga je treba strogo uporabljati – Neobstoj – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člena 19, tretji odstavek, in 21, prvi odstavek, ter Priloga I, člen 7(1); Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 34(1))

2.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Tožba, vložena po telefaksu v roku za vložitev tožbe – Lastnoročni podpis odvetnika, ki se razlikuje od podpisa na izvirniku tožbe, ki je bil poslan po pošti –Posledica – Neupoštevanje datuma prejema telefaksa pri presoji upoštevanja roka za vložitev tožbe

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 34; Kadrovski predpisi, člen 91(3))

1.      Iz členov 19, tretji odstavek, in 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča izhaja, da mora vsako tožečo stranko zastopati oseba, ki je zato usposobljena, in da se zato postopki pred sodnimi organi Unije lahko pravilno začnejo le z vlogo, ki jo taka oseba podpiše. Na podlagi člena 7(1) Priloge I Statuta Sodišča se te določbe uporabljajo za postopek pred Sodiščem za uslužbence. Statut Sodišča niti Poslovnik Sodišča za uslužbence pa ne določata nobenega odstopanja ali izjeme od te obveznosti.

2.      Zahteva po lastnoročnem podpisu zastopnika tožeče stranke, ki je določena zaradi pravne varnosti, namreč zagotavlja verodostojnost vloge in izključuje nevarnost, da ta ne bila delo odvetnika ali za to usposobljenega svetovalca. Slednji kot sodelavec pravosodja izpolnjuje glavno vlogo, ki jo zanj določata Statut Sodišča in Poslovnik Sodišča za uslužbence in sicer tožeči stranki omogoča dostop do Sodišča za uslužbence. Zato je treba to zahtevo obravnavati kot bistveno formalno pravilo in ga strogo uporabljati, tako da njegovo nespoštovanje povzroči nedopustnost tožbe.

(Glej točki 18 in 19.)

Napotitev na:

Sodišče: 5. december 1996, Lopes proti Sodišču, C‑174/96 P, točka 8, in navedena sodna praksa;

Sodišče prve stopnje: 23 maj 2007, Parlament proti Eistrupu, T‑223/06 P, točke od 50 do 52.

3.      V sporu pred Sodiščem za javne uslužbence Unije z namenom vložitve izvirnika vsakega procesnega akta v predpisanih rokih člen 34 Poslovnika Sodišča za uslužbence zastopniku zadevne stranke ne omogoča, da poda dva različna lastnoročna podpisa, čeprav sta verodostojna, enega na dokumentu, ki je bil poslan po telefaksu na sodno tajništvo Sodišča za uslužbence in drugega na izvirniku, ki bo poslan po pošti ali fizično izročen temu sodnemu tajništvu.

4.      Če se v takih okoliščinah izkaže, da izvirnik akta, ki je fizično izročen sodnemu tajništvu Sodišča za uslužbence v desetih dnevih potem, ko je bila njegova kopija po telefaksu poslana Sodišču za uslužbence, ne vsebuje enakega podpisa, kot je ta, ki je bil na dokumentu, poslanem po telefaksu, je treba ugotoviti, da sta na sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispela dva različna procesna akta, oba opremljena s svojim podpisom, tudi če je oba podpisala ista oseba. Ker po telefaksu poslan dokument ni zadostil pogojem pravne varnosti, ki so določeni v členu 34 Poslovnika Sodišča za uslužbence, datuma, ko je bil dokument poslan po telefaksu, ni mogoče upoštevati za namene spoštovanja roka za vložitev tožbe.

Poleg tega je rok za vložitev tožbe določen v členu 91(3) Kadrovskih predpisov, ki jih Poslovnik Sodišča za uslužbence ne more razveljaviti. Zato mora biti izvirnik tožbe vložen v predpisanem roku. Iz tega stališča pošiljanje po telefaksu ni le način predložitve, ampak omogoča dokazovanje, da je izvirnik tožbe, ki je na Sodišče za uslužbence prispela prepozno, že bil predložen v roku za vložitev tožbe.

(Glej točke od 21 do 23.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. september 2011, Bell & Ross proti UUNT, C‑426/10 P, točke od 37 do 43.