SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 5. decembra 2012

Zadeva F‑109/12

Sabine Scheidemann

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Medinstitucionalni prenos v napredovalnem obdobju, v katerem bi lahko uradnik v izvorni instituciji napredoval – Zahteva po napredovanju z učinkom za nazaj – Zavrnilna odločba, sprejeta po odločbi zaradi molka organa – Rok za pritožbo – Nepravočasnost – Očitna nedopustnost“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero S. Scheidemann, uradnica Evropske komisije, v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe Evropskega parlamenta z dne 20. decembra 2011 o zavrnitvi njene zahteve po napredovanju z učinkom za nazaj od 1. januarja 2010.

Odločitev:      Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Tožeča stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Roki – Narava javnega reda – Sodni preizkus po uradni dolžnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Pritožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Zavrnitev zahteve zaradi molka organa, ki ni bila izpodbijana v rokih – Naknadna odločba – Potrditveni akt

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

1.      Trimesečni rok za vložitev pritožbe zoper akt, ki posega v položaj, določen v členu 90 Kadrovskih predpisov, je del javnega reda in ni predmet diskrecije strank in sodišča, ker je bil uveden za zagotavljanje jasnosti in varnosti pravnih položajev ter pravne gotovosti. Sodišče Unije mora torej po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil upoštevan.

Dejstvo, da institucija v odgovoru na upravno pritožbo ni opozorila, da je bila ta vložena prepozno in je zato nedopustna, ali je celo izrecno navedla, da lahko tožeča stranka še vloži tožbo, ne vpliva na dopustnost tožbe v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Take okoliščine namreč ne morejo povzročiti odstopanja od sistema zavezujočih rokov, uvedenih s členoma 90 in 91 Kadrovskih predpisov, še manj pa Sodišče za uslužbence oprostiti obveznosti, da preveri upoštevanje rokov iz Kadrovskih predpisov.

(Glej točki 17 in 20.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 7. september 2005, Krahl proti Komisiji, T‑358/03, točka 35 in navedena sodna praksa; 15. januar 2009, Braun-Neumann proti Parlamentu, T‑306/08 P, točka 37 in navedena sodna praksa.

2.      Izrecna odločba o zavrnitvi zahteve, ki je bila sprejeta po zavrnitvi iste zahteve zaradi molka organa, je v celoti potrditveni akt, ki zadevnemu uradniku ne omogoča, da nadaljuje predhodni postopek tako, da dobi nov rok za vložitev pritožbe. Poleg tega člen 91(3), druga alinea, Kadrovskih predpisov določa, da začne z izrecno odločbo o zavrnitvi, sprejeto po zavrnitvi zaradi molka organa, vendar v roku za vložitev tožbe, znova teči rok, vendar navedeno pravilo zadeva le rok za vložitev tožbe zoper zavrnitev pritožbe in se ne uporablja za rok za vložitev pritožbe zoper odločbo o zavrnitvi zahteve. Člen 91(3), druga alinea, Kadrovskih predpisov je namreč posebna določba, ki zadeva načine izračunavanja rokov za tožbe ter jo je treba razlagati dobesedno in ozko.

(Glej točki 18 in 19.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 5. julij 2011, Coedo Suárez proti Svetu, F‑73/10, točki 37 in 38 ter navedena sodna praksa.