Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgerichts Sonthofen (Nemčija) 11. julija 2014 – Strafverfahren proti Sebat Ince
(Zadeva C-336/14)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Amtsgerichts Sonthofen
Stranki v postopku v glavni stvari
Sebat Ince
Druga stranka: Staatsanwaltschaft Kempten
Vprašanja za predhodno odločanje
I. Prvo očitano kaznivo dejanje (januar 2012) in drugo očitano kaznivo dejanje do konca junija 2012:
1 a) Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da organi pregona ne smejo izreči kazni osebi, ki je brez nemškega dovoljenja posredovala športne stave prireditelju stav z dovoljenjem druge države članice, če je za posredovanje potrebno tudi nemško dovoljenje za prirejanje, nacionalni organi pa na podlagi veljavne zakonodaje, ki je v nasprotju s pravom Unije („monopol na področju športnih stav“), ne smejo izdati dovoljenja tujim prirediteljem stav?
1 b) Ali je odgovor na vprašanje 1 a) drugačen, če v eni od 15 nemških zveznih dežel, ki so skupaj vzpostavile javni monopol na področju športnih stav in ga skupaj izvajajo, državni organi v postopkih izrekanja prepovedi ali kazenskih postopkih zatrjujejo, da se zakonska prepoved izdaje dovoljenja zasebnim ponudnikom ob morebitni vložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za prirejanje ali posredovanje v tej zvezni deželi ne uporablja?
1 c) Ali je treba načela prava Unije, zlasti svobodo opravljanja storitev, in sodbo Sodišča v zadevi C-186/11 razlagati tako, da nasprotujejo trajni „preventivni“ prepovedi ali kaznovanju čezmejnega posredovanja športnih stav, če sta obrazložena s tem, da za organ, ki izreka prepovedi, v času odločitve ni „bilo očitno oz. ni mogel brez nadaljnjega preverjanja ugotoviti“, da dejavnost posredovanja izpolnjuje vse materialne pogoje za izdajo dovoljenja, z izjemo predpisov o javnem monopolu?
2) Ali je treba Direktivo 98/34/ES1 razlagati tako, da nasprotuje izreku kazni osebi, ki je prek avtomata za stave brez nemškega dovoljenja posredovala športne stave prireditelju stav z dovoljenjem druge države članice, če posegi državnih organov temeljijo na zakonu ene same zvezne dežele, ki ni bil priglašen Komisiji EU in ima enako vsebino kot neveljavna Državna pogodba o igrah na srečo („GlüStV“)?
II. Drugo očitano kaznivo dejanje v obdobju od julija 2012
3) Ali je treba člen 56 PDEU, zahtevo po preglednosti, načelo enakosti in prepoved favoriziranja, ki jo določa pravo Unije, razlagati tako, da nasprotujejo izreku kazni osebi, ki je brez nemškega dovoljenja posredovala športne stave prireditelju stav z dovoljenjem druge države članice v primeru, ki ga zaznamuje Prva državna pogodba o spremembi Državne pogodbe o igrah na srečo v Nemčiji (v nadaljevanju: GlüÄndStV) z obdobjem veljavnosti devet let in „eksperimentalno klavzulo za športne stave“, ki za sedem let določa teoretično možnost dodelitve največ 20 koncesij tudi zasebnim prirediteljem stav, pri čemer koncesije pomenijo legalizacijo v vseh nemških zveznih deželah in so pogoj za pridobitev dovoljenja za posredovanje, če
a) organ, ki je pristojen za dodelitev koncesij, vodi postopek dodelitve koncesij in z njim povezane pravne postopke z odvetniško pisarno, ki je redno svetovala večini zveznih dežel in njihovim loterijam v zvezi z monopolom na področju športnih stav, ki je v nasprotju s pravom Unije, in jih zastopala v nacionalnih postopkih zoper zasebne ponudnike stav ter je zastopala državne organe v postopkih za sprejetje predhodne odločbe v zadevah Markus Stoß in drugi (C-316/07, C-358/07, C-359/07, C-360/07, C-409/07 in C-410/07, ECLI:EU:C:2010:504), Carmen Media Group (C-46/08, ECLI:EU:C:2010:505) in Winner Wetten (C-409/06, ECLI:EU:C:2010:503),
b) v razpisu za dodelitev koncesij, ki je bil 8. avgusta 2012 objavljen v Uradnem listu EU, niso bile podrobno navedene minimalne zahteve glede konceptov, ki jih je bilo treba predložiti, vsebine drugih zahtevanih izjav in dokazil ter izbire največ 20 koncesionarjev in so bile podrobne informacije poslane šele po izteku roka za prijavo v tako imenovanem „informativnem memorandumu“ in številnih drugih dokumentih samo kandidatom, ki so se uvrstili v „drugi krog“ postopka dodelitve koncesij,
c) je organ, ki je pristojen za dodelitev koncesij, osem mesecev po začetku postopka v nasprotju z razpisom k osebni predstavitvi njihovih družbenih in varnostnih konceptov povabil samo 14 oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev koncesije, ker naj bi te v celoti izpolnjevale minimalne zahteve za dodelitev, 15 mesecev po začetku postopka pa je sporočil, da nihče od prijaviteljev ni dokazal izpolnjevanja minimalnih zahtev na „način, ki bi ga bilo mogoče preveriti“,
d) je prijavitelj („Ods“, Ods Deutschland Sportwetten GmbH), ki je v državni lasti in ga sestavlja več združenih državnih loterij, eden od 14 prijaviteljev, ki jih je organ, ki je pristojen za dodelitev koncesij, povabil k predstavitvi konceptov, čeprav se mu zaradi njegove organizacijske povezanosti s prireditelji športnih dogodkov ne sme dodeliti koncesije, saj zakon (člen 21(3) GlüÄndStV) določa strogo ločitev aktivnega športa in njegovih organizacijskih združenj od prirejanja in posredovanja športnih stav,
e) je za pridobitev koncesije med drugim treba dokazati „zakonit izvor sredstev, ki so potrebna za prirejanje načrtovanih športnih stav“,
f) organ, ki je pristojen za dodelitev koncesij, in kolegij za igre na srečo, ki odloča o dodelitvi koncesij in ga sestavljajo predstavniki zveznih dežel, ne izkoristita možnosti za dodelitev koncesij zasebnim prirediteljem stav, medtem ko lahko državne loterije do enega leta po morebitni dodelitvi koncesij brez koncesije prirejajo in prek mreže stavnic po vsej Nemčiji prodajajo in tržijo športne stave, loterije in druge igre na srečo?
____________1 Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337.