SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 8. julija 2010
Zadeva T‑160/08 P
Evropska komisija
proti
Françoise Putterie‑De‑Beukelaer
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Razglasitev ničnosti kariernega ocenjevalnega poročila na prvi stopnji – Ocenjevalno obdobje 2005 – Ureditev, ki se uporablja – Rubrika ‚Sposobnosti‘ – Postopek ocenjevanja – Postopek potrjevanja“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 21. februarja 2008 v zadevi Putterie‑De‑Beukelaer proti Komisiji (F‑31/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑53 in II‑A‑1‑261) zaradi razveljavitve te sodbe.
Odločitev: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 21. februarja 2008 v zadevi Putterie‑De‑Beukelaer proti Komisiji (F‑31/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑53 in II‑A‑1‑261) se razveljavi. Zadeva se vrne v razsojanje Sodišču za uslužbence Evropske unije. Odločitev o stroških se pridrži.
Povzetek
1. Uradniki – Pravno sredstvo – Razlog, ki se nanaša na nepristojnost avtorja akta in na neupoštevanje postopkovnih pravil – Ugotovitev po uradni dolžnosti
2. Postopek – Dolžnost sodišča, da spoštuje okvir spora, ki sta ga določili stranki
3. Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocena sposobnosti uradnika glede na postopek potrjevanja v Komisiji
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
1. Nepristojnost avtorja akta, ki posega v položaj, je tožbeni razlog, ki zadeva kogentno pravo, ki ga mora preučiti sodišče Unije, in sicer po potrebi po uradni dolžnosti.
Neupoštevanje postopkovnih pravil v zvezi s sprejetjem akta, ki posega v položaj, je bistvena kršitev postopka, ki jo sodišče Unije lahko preuči tudi po uradni dolžnosti. Zavrnitev preučitve notranjega pravnega sredstva na podlagi postopkovnih pravil, ki se uporabljajo za sprejetje akta, ki posega v položaj, je očitno bistvena kršitev postopka in jo lahko Sodišče za uslužbence torej obravnava po uradni dolžnosti.
(Glej točki 61 in 63.)
Napotitev na:
Sodišče: 17. december 1959, Société des fonderies de Pont‑à‑Mousson proti Visoki oblasti, 14/59, Recueil, str. 445, 473; Sodišče, 13. julij 2000, Salzgitter proti Komisiji, C‑210/98 P, Recueil, str. I‑5843, točka 56;
Splošno sodišče: 24. september 1996, Marx Esser in Del Amo Martinez proti Parlamentu, T‑182/94, Recueil FP, str. I‑A‑411 in II‑1197, točki 42 in 44; Splošno sodišče, 13. julij 2006, Vounakis proti Komisiji, T‑165/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑155 in II‑A‑2‑735, točka 30; Splošno sodišče, 13. december 2007, Angelidis proti Parlamentu, T‑113/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑237 in II‑A‑2‑1555, točka 62 in navedena sodna praksa; Splošno sodišče, 2. oktober 2009, Ciper proti Komisiji, T‑300/05 in T‑316/05, neobjavljena v ZOdl., točka 206.
2. Sodišča, čeprav mora odločiti samo o predlogu strank, ki morajo omejiti okvir spora, ne smejo zavezovati samo trditve, ki jih stranke navedejo v podporo svojim predlogom, razen če je morebiti prisiljeno, da svojo odločitev opre na napačne pravne ugotovitve.
(Glej točko 65.)
Napotitev na: Sodišče, 27. september 2004, EBU proti M6 in drugim, C‑470/02 P, neobjavljena v ZOdl., točka 69; Sodišče, 13. junij 2006, Mancini proti Komisiji, C‑172/05 P, neobjavljena v ZOdl., točka 41.
3. Iz Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je Komisija sprejela 23. decembra 2004, in Upravnih obvestil št. 1‑2006 izhaja, da je cilj rubrike „Sposobnosti“ v kariernem ocenjevalnem poročilu za zaposlenega na zadevnem delovnem mestu, ki želi opravljati naloge iz višje kategorije, v bistvu pridobiti oceno nalog, ki spadajo v višjo kategorijo in jih je zadevni uradnik med obdobjem, ki ga zajema karierno ocenjevalno poročilo, dejansko vsakodnevno opravljal na delovnem mestu, zlasti pa da se ga pripusti k potrjevanju.
Ob upoštevanju cilja ocene, opravljene na podlagi sposobnosti uradnika, in sicer dela dejavnosti in kakovosti njegovega dela, ki se nanaša na naloge, ki spadajo v višjo kategorijo in jih je dejansko opravljal med obdobjem, ki je predmet kariernega ocenjevalnega poročila, se zdi, da je navedena ocena sestavni del ocene za vrednotenje poklicnih izkušenj in delovne uspešnosti uradnika, ki so nujno izražene vsaj v oceni njegove sposobnosti v istem obdobju.
Zato so organi, ki so v okviru ocenjevalnega postopka pooblaščeni za ocenjevanje delovne uspešnosti uradnikov glede na različne rubrike iz kariernega ocenjevalnega poročila, to sta ocenjevalec in potrjevalec, pri čemer lahko po potrebi posreduje drugostopenjski ocenjevalec, tisti, ki morajo ocenjevati tudi „sposobnosti“ uradnikov, ki so predložili zahtevek, naj rubriko v zvezi s tem izpolni ocenjevalec.
Ko organ, pristojen za imenovanja, upošteva sposobnosti uradnikov za opravljanje nalog iz višje kategorije, nikakor ne ocenjuje navedenih sposobnosti, ampak se opre na informacije iz ustrezne rubrike kariernega ocenjevalnega poročila za predhodno leto.
Rubrika „Sposobnosti“ sicer vpliva na postopek potrjevanja, vendar spada k ocenjevanju uradnikov. Zato se navedene rubrike zaradi neobstoja določbe, ki bi izrecno določala, da spada v ocenjevanje, ki ga je treba opraviti v okviru postopka potrjevanja, ne sme ločiti od postopka ocenjevanja, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Sodišče za uslužbence, da bi bil zanjo izključno pristojen organ, pristojen za imenovanja, v okviru postopka potrjevanja.
(Glej točke od 78 do 80, 87 in 90.)