SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 8. julija 2010(*)
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Razveljavitev kariernega ocenjevalnega poročila na prvi stopnji – Ocenjevalno obdobje 2005 – Veljavni predpisi – Rubrika ‚Sposobnosti‘ – Ocenjevalni postopek – Postopek atestiranja“
V zadevi T-160/08 P,
zaradi pritožbe zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 21. februarja 2008 v zadevi Putterie-De-Beukelaer proti Komisiji (F-31/07, še neobjavljena v ZOdl.) in za razveljavitev te sodbe,
Evropska komisija, ki jo zastopata C. Berardis-Kayser in K. Hermann, zastopnici,
tožeča stranka,
druga stranka v postopku je
Françoise Putterie-De-Beukelaer, uradnica Evropske komisije, stanujoča v Bruslju (Belgija), ki jo zastopa É. Boigelot, odvetnik,
tožeča stranka na prvi stopnji,
SPLOŠNO SODIŠČE (pritožbeni senat),
v sestavi M. Jaeger, predsednik, A. W. H. Meij, M. Vilaras, N. J. Forwood, sodniki, in M. E. Martins Ribeiro (poročevalka), sodnica,
sodna tajnica: C. Kristensen, administratorka,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti s pritožbo, vloženo na podlagi člena 9 Priloge I k Statutu Sodišča Evropske unije, predlaga razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 21. februarja 2008 v zadevi Putterie‑De-Beukelaer proti Komisiji (F-31/07, še neobjavljena v ZOdl., v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to sodišče razveljavilo karierno ocenjevalno poročilo o Françoise Putterie-De-Beukelaer za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005 (v nadaljevanju: KOP 2005) v delu, v katerem ni priznana njena sposobnost za opravljanje nalog iz kategorije B* (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).
Pravni okvir
2 Člen 43 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) določa:
„Najmanj enkrat na dve leti se za vsakega uradnika pripravi periodično poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in obnašanju v službi, kakor predvidi vsaka institucija v skladu s členom 110. Vsaka institucija predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku poročanja, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).
Za uradnike iz funkcionalne skupine AST, ki so razvrščeni v razred 4 ali višji, je v poročilu lahko tudi mnenje, ali bi bil, na podlagi delovne uspešnosti, sposoben opravljati funkcijo upravljavca.
Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico dati vsa ustrezna pojasnila.“
3 Člen 1(1) in (2) Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je Komisija sprejela 23. decembra 2004 (v nadaljevanju: SDI 43), določa:
„1. V skladu s členom 43 Kadrovskih predpisov […] se ocenjevalno obdobje začne na začetku vsakega leta. Referenčno obdobje za ocenjevanje je od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta. Letno poročilo, imenovano karierno ocenjevalno poročilo, ki zajema referenčno obdobje, se tako pripravi za vsakega uradnika v smislu člena [1] Kadrovskih predpisov […], ki je bil aktivno zaposlen ali napoten v interesu službe najmanj en cel mesec v referenčnem obdobju. […]
2. Namen ocenjevalnega obdobja je predvsem oceniti učinkovitost, sposobnosti in obnašanje v službi osebe na delovnem mestu. Ocena delovne uspešnosti se podeli na podlagi ocen za vsakega od teh treh delov, kot je navedeno v vzorcu poročila v Prilogi II.“
4 Člen 2 SDI 43 določa:
„1. Zaposleni na zadevnem delovnem mestu je uradnik […], kakor je opredeljen v členu [1], ki je predmet ocenjevanja.
2. Ocenjevanje izvede ocenjevalec. Po razgovoru, opravljenem v skladu s členom 8(5), pripravi osnutek poročila. Podpiše poročila, za katera je pristojen.
3. Naloga potrjevalca je, da pri vseh kariernih ocenjevalnih poročilih, za katera je pristojen, zagotovi usklajeno uporabo ocenjevalnih standardov, opredeljenih na podlagi člena 8(3). Preden sopodpiše karierna ocenjevalna poročila, za katera je pristojen, primerja delovno uspešnost in uskladi ocene delovne uspešnosti, ki jih predložijo ocenjevalci. V primeru nesoglasja z ocenjevalcem je za poročilo končno odgovoren potrjevalec.
4. Drugostopenjski ocenjevalec odloči o nadaljnjem ukrepanju na podlagi mnenja, ki ga izda paritetni ocenjevalni odbor. […]“
5 Člen 8 SDI 43 določa:
„1. Letno ocenjevalno obdobje se začne najpozneje 15. januarja.
?…?
4. Zaposleni na zadevnem delovnem mestu v osmih delovnih dneh po pozivu ocenjevalca pripravi samooceno, ki se vključi v karierno ocenjevalno poročilo.
5. Najpozneje deset delovnih dni po tem, ko zaposleni na zadevnem delovnem mestu pošlje samooceno, ocenjevalec z njim opravi uradni razgovor. […]
6. Ocenjevalec takoj po uradnem razgovoru pripravi osnutek kariernega ocenjevalnega poročila. Ta osnutek med drugim vključuje ocene v zvezi z učinkovitostjo, sposobnostmi in obnašanjem v službi ter predlog za oceno delovne uspešnosti, ki je v skladu z navedbami med uradnim razgovorom.
7. Ko se za dani razred pripravita vsaj dve tretjini osnutkov kariernih ocenjevalnih poročil, za katere je pristojen potrjevalec, ta skupaj z ocenjevalci preveri, ali se ocenjevalni standardi, opredeljeni na podlagi člena 8(3), usklajeno uporabljajo, ter na podlagi navedb ocenjevalcev med uradnim razgovorom primerja delovno uspešnost in uskladi predlagane ocene delovne uspešnosti.
Generalni direktor se pred dokončanjem poročil posvetuje s potrjevalci. Cilj tega posvetovanja je, da se na ravni generalnega direktorata in posameznih razredov zagotovi usklajeno ocenjevanje delovne uspešnosti zaposlenih na zadevnih delovnih mestih.
8. Ocenjevalec in potrjevalec po posvetovanju iz odstavka 7 dokončata karierno ocenjevalno poročilo in ga posredujeta zaposlenemu na zadevnem delovnem mestu.
?…?
9. Zaposleni na zadevnem delovnem mestu ima pet delovnih dni, da poročilo sprejme, ne da bi podal pripombe, da poročilo sprejme in v za to namenjenem delu navede pripombe ali da poročilo zavrne in v za to namenjenem delu utemelji zahtevo za ponovni pregled.
?…?
10. Če zaposleni na zadevnem delovnem mestu poročilo zavrne, potrjevalec z njim v desetih delovnih dneh opravi razgovor. Če to zahtevajo zaposleni na zadevnem delovnem mestu, ocenjevalec ali potrjevalec, v razgovoru sodeluje tudi ocenjevalec.
?…?
Potrjevalec najpozneje pet delovnih dni po opravljenem razgovoru poročilo potrdi ali ga spremeni. Poročilo posreduje zaposlenemu na zadevnem delovnem mestu.
Ta ima na voljo deset delovnih dni, da poročilo sprejme, ne da bi podal pripombe, da poročilo sprejme in v za to namenjenem delu navede pripombe ali da poročilo zavrne in v za to namenjenem delu utemelji zavrnitev. Če zaposleni na zadevnem delovnem mestu sprejme karierno ocenjevalno poročilo, se postopek zaključi. Če zaposleni v zgoraj navedenem roku ne odgovori, se šteje, da je poročilo sprejel.
11. Če zaposleni na zadevnem delovnem mestu predloži utemeljeno zavrnitev poročila, se zadeva predloži paritetnemu ocenjevalnemu odboru iz člena 9.
12. Potrjevalec ocenjevalca ustrezno obvešča o poteku različnih faz v postopku in sprejetih odločitvah.
[…]
15. Zaposlenemu na zadevnem delovnem mestu se v elektronski ali drugačni obliki pošlje obvestilo, da je bila na podlagi tega člena ali člena 9(7) sprejeta odločba, s katero je poročilo postalo dokončno, in da je ta odločba na voljo v informacijskem sistemu. To obvestilo pomeni obvestilo o odločbi v smislu člena 25 Kadrovskih predpisov.“
6 Člen 9 SDI 43 določa:
„1. Paritetni ocenjevalni odbor […] se ustanovi v vsakem generalnem direktoratu. […]
4. Odbor v zvezi z ocenjevanjem delovne uspešnosti zaposlenega na zadevnem delovnem mestu ne nadomešča ocenjevalcev ali potrjevalcev. Preverja, ali so bila poročila pripravljena pravično in objektivno, tj. čim bolj na podlagi dejstev, ter v skladu s temi splošnimi določbami za izvajanje in navodili za ocenjevanje. Zlasti preveri, ali se upošteva postopek iz člena 8. V ta namen začne potrebna posvetovanja in pridobi delovne dokumente, ki jih lahko uporabi pri svojem delu.
?…?
5. V primeru predložitve zadeve na podlagi določb člena 8(11) [paritetni ocenjevalni odbor] v desetih delovnih dneh od datuma te predložitve poda mnenje.
[…]
7. Mnenje [paritetnega ocenjevalnega odbora] se posreduje zaposlenemu na zadevnem delovnem mestu, ocenjevalcu, potrjevalcu in drugostopenjskemu ocenjevalcu. Kadar se mnenje [paritetnega ocenjevalnega odbora] na podlagi glasovanja sprejme, se v njem upoštevajo izražena večinska in manjšinska stališča. Kadar [paritetni ocenjevalni odbor] mnenja ne more sprejeti, o tem obvesti zaposlenega na zadevnem delovnem mestu, ocenjevalca, potrjevalca in drugostopenjskega ocenjevalca.
Drugostopenjski ocenjevalec v petih delovnih dneh poročilo potrdi ali ga spremeni. Kadar drugostopenjski ocenjevalec ne upošteva priporočil iz mnenja [paritetnega ocenjevalnega odbora], to odločitev utemelji.
Kadar [paritetni ocenjevalni odbor], ki mu zaposleni na zadevnem delovnem mestu, katerega razred je enak razredu njegovega ocenjevalca, predloži zadevo, ne sprejme soglasnega mnenja ali mnenja ni mogel podati, mora drugostopenjski ocenjevalec zadevi nameniti posebno pozornost in v petih delovnih dneh organizirati razgovor z zaposlenim. Drugostopenjski ocenjevalec v petih delovnih dneh po tem razgovoru poročilo na podlagi prejšnjega pododstavka potrdi ali ga spremeni.
Nato se poročilo dokonča in posreduje zadevni osebi, ocenjevalcu in potrjevalcu ter tudi [paritetnemu ocenjevalnemu odboru].“
7 Vzorec kariernega ocenjevalnega poročila, ki je priložen SDI 43, vključuje rubriko 6.5 „Sposobnosti“ z naslovom „Ocena, ki se upošteva v postopku atestiranja iz člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom“, v kateri je navedeno:
„Zaposleni na zadevnem delovnem mestu je prevzel naloge, ki spadajo v kategorijo B* (oziroma od 1. maja 2006 naloge, ki spadajo v razrede, višje od AST 7, za uradnike, ki so bili pred 1. majem 2004 zaposleni v kategoriji D ali C):
– značaj zadevnih nalog:
[izpolni ocenjevalec];
– del dejavnosti, ki ga zaposleni na delovnem mestu nameni za opravljanje teh nalog:
[izpolni ocenjevalec];
– kakovost dela zaposlenega na zadevnem delovnem mestu, ki ga opravi za dokončanje teh nalog:
[izpolni ocenjevalec].“
8 V Upravnem obvestilu št. 1-2006 z dne 12. januarja 2006 o ocenjevalnem obdobju 2006, ki ustreza ocenjevalnemu obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2005, je glede rubrike o ocenjevanju sposobnosti navedeno:
„To rubriko je treba izpolniti v okviru postopkov atestiranja in potrjevanja. Ocenjevalec jo izpolni le, če je to zaposleni na zadevnem delovnem mestu pri samoocenjevanju (polje za križec) izrecno zahteval.
Rubrika Sposobnosti je bila spremenjena. Ocenjevalec trenutno razpolaga s seznamom tipičnih funkcij kategorije A* ali kategorije B*. Tam označi nalogo ali naloge, ki spadajo v višjo kategorijo, in oceni tisti del dejavnosti, ki ga zaposleni na zadevnem delovnem mestu nameni za opravljanje teh nalog, ter kakovost dela pri opravljanju teh nalog.“
9 Člen 10 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa:
„1. Uradniki, zaposleni pred 1. majem 2004 v kategoriji C ali D, se s 1. majem 2006 razvrstijo v karierne tokove, ki omogočajo napredovanja:
a) prejšnje kategorije C do razreda AST 7;
b) prejšnje kategorije D do razreda AST 5;
[…]
3. Uradnik, za katerega se uporablja odstavek 1, se lahko brez omejitev vključi v funkcionalno skupino strokovni sodelavci [asistenti], če uspešno opravi javni natečaj ali na podlagi postopka atestiranja. Postopek atestiranja temelji na delovni dobi, izkušnjah, odlikah [uspešnosti] in ravni izobrazbe uradnikov ter razpoložljivosti delovnih mest v funkcionalni skupini AST. Kandidature uradnikov za atestiranje pregleda skupni [paritetni] odbor. Institucije sprejmejo pravila za izvajanje tega postopka pred 1. majem 2004. Kadar je to potrebno, institucije sprejmejo posebno določbo, s katero se upošteva tako spremembo, ki povzroči spremembo veljavnih odstotkov napredovanj.“
10 Člen 1 odločbe Komisije z dne 7. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje postopka atestiranja, ki je bila objavljena v Upravnem obvestilu št. 70-2004 z dne 22. junija 2004, določa:
„1. Namen postopka atestiranja je izbrati uradnike, zaposlene pred 1. majem 2004 v kategoriji C ali D, ki se lahko brez omejitev vključijo v funkcionalno skupino asistenti.“
[…]“
11 Člen 4 odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„Pred 30. septembrom vsakega leta [organ, pristojen za imenovanja,] določi število delovnih mest iz funkcionalne skupine asistenti, na katera se bodo naslednje leto lahko zaposlili atestirani uradniki v smislu člena 8.
V skladu s to odločbo [organ, pristojen za imenovanja,] objavi razpis.“
12 Člen 5 odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„1. Za uradnike iz člena 1, ki so se prijavili na razpis, se opravi postopek atestiranja, če izpolnjujejo obe navedeni merili:
– raven izobrazbe, ki je najmanj enaka ravni, ki se v členu 5(3)(a) Kadrovskih predpisov zahteva za imenovanje na delovno mesto uradnika iz funkcionalne skupine asistenti;
– najmanj pet let delovne dobe v kariernem toku C ali D. […]
2. [Organ, pristojen za imenovanja,] pri vsakem postopku atestiranja izdela in objavi seznam uradnikov, ki so se prijavili na razpis in so bili pripuščeni k postopku atestiranja.
3. Uradniki, ki so se prijavili na razpis, ker so menili, da izpolnjujejo merili iz odstavka 1, in niso vključeni na seznam iz odstavka 2, lahko v desetih delovnih dneh od objave zadevnega seznama podajo ugovor na odbor iz člena 9.
[…]“
13 Člen 6 odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„1. [Organ, pristojen za imenovanja,] pri vsakem postopku atestiranja sestavi seznam pripuščenih uradnikov, ki so razvrščeni po prednostnem vrstnem redu, po naslednjih merilih: raven izobrazbe; delovna doba v kariernem toku C ali D; izkušnje in uspešnost, ocenjena na podlagi razpoložljivih kariernih ocenjevalnih poročil.
2. Vrednost meril in njihovo težo določi [organ, pristojen za imenovanja], in to pred 31. decembrom 2004 in po tem, ko odbor iz člena 9 poda svoje mnenje. Na priporočilo odbora iz člena 9 se lahko vrednost in teža meril vsako leto spremenita z odločbo [organa, pristojnega za imenovanja].
3. Vsak kandidat je obveščen o položaju na seznamu, ki ga pripravi [organ, pristojen za imenovanja], in številu dodeljenih točk na podlagi meril, vrednosti in teže iz odstavkov 1 in 2.
4. V desetih delovnih dneh po tem obvestilu lahko pripuščeni uradniki podajo ugovor na odbor iz člena 9, če se ne strinjajo s številom točk, ki so jim bile dodeljene. Svoj ugovor morajo obrazložiti in odboru iz člena 9 predložiti vse potrebne uradne listine.
Odbor iz člena 9 v desetih delovnih dneh poda mnenje in ga posreduje [organu, pristojnemu za imenovanja], ki odloča o nadaljnjih ukrepih.“
14 Člen 7 odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„1. Prvi uradniki na seznamu iz člena 6 do položaja, ki ustreza dvakratniku števila delovnih mest, določenega v skladu s členom 4, se lahko do 31. decembra naslednjega leta prijavijo na prosta delovna mesta v funkcionalni skupini asistenti.
2. Seznam uradnikov iz odstavka 1 objavi [organ, pristojen za imenovanja].
3. Prosta delovna mesta, na katera se lahko zaposlijo uradniki iz odstavka 1, se navedejo ob objavi razpisov prostih delovnih mest.“
15 Člen 8 odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„1. Uradniki iz člena 7(1), imenovani na prosta delovna mesta iz člena 7(3), se štejejo za atestirane. Postanejo člani funkcionalne skupine asistenti brez omejitev kariere.
2. [Organ, pristojen za imenovanja,] vsako leto pred 31. marcem objavi seznam uradnikov, ki so bili atestirani v zadnjem postopku atestiranja.“
16 S členom 9 odločbe z dne 7. aprila 2004 je bil ustanovljen paritetni odbor za postopek atestiranja ter določena njegova sestava in podrobna pravila za njegovo delovanje. V odstavku 7 iste določbe je navedeno, da ta odbor na začetku vsakega leta sprejme mnenje o rezultatih zadnjega postopka atestiranja, ki mu lahko priloži priporočila, vključno z vrednostmi in težo.
17 Odločba z dne 7. aprila 2004 je bila razveljavljena, pri čemer jo je nadomestila odločba Komisije z dne 29. novembra 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje postopka atestiranja.
18 Člen 5(1) odločbe z dne 29. novembra 2006 določa:
„Uradniki iz člena 1, ki so se prijavili na razpis, se po tem, ko odbor iz člena 7 poda mnenje, pripustijo k postopku atestiranja, če izpolnjujejo vsa štiri navedena merila:
– če imajo raven izobrazbe, ki je najmanj enaka ravni, ki se v členu 5(3)(a) Kadrovskih predpisov zahteva za imenovanje na delovno mesto uradnika iz funkcionalne skupine asistenti;
– če imajo najmanj pet let delovne dobe v kariernem toku C ali D […];
– če jim je bila priznana sposobnost za opravljanje nalog ravni ‚upravni asistent‘;
– če niso strokovno neprimerni oziroma nesposobni.“
19 Odločba organa, pristojnega za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), o uporabi meril za pripustitev k postopku atestiranja za obdobje 2006, objavljena v Upravnem obvestilu št. 59-2006 z dne 21. decembra 2006, v točki 3 z naslovom „Sposobnosti“ določa:
„Sposobnost za opravljanje nalog ravni ‚upravni asistent‘ mora biti pozitivno ocenjena v okviru ocenjevalnega obdobja 2005.“
Dejansko stanje
20 Dejansko stanje je navedeno v točkah od 16 do 24 izpodbijane sodbe:
„16 [F. Putterie-De-Beukelaer] je od leta 1985 zaposlena kot uradnica v generalnem sekretariatu Komisije. [F. Putterie-De-Beukelaer], ki je bila do novembra 1996 tajnica direktorata, je spremenila poklicno usmeritev in postala inštruktorica informatike. Leta 2000 je bila uradno priznana za odgovorno osebo za usposabljanje na področju informatike.
17 Do 1. maja 2004 je imela naziv C 2, nato je na podlagi člena 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom pridobila naziv C*5 in nato, od 1. maja 2006, na podlagi člena 8(1) Kadrovskih predpisov naziv AST 5.
18 V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2005, ki je bilo predmet KOP […], je [F. Putterie-De-Beukelaer] opravljala enake naloge kot pred tem. Pri sestavi njenega KOP 2005 je tako kot pri prejšnjem KOP zahtevala, naj ocenjevalec izpolni rubriko 6.5 ‚Sposobnosti‘, kot je bilo določeno v Upravnem obvestilu št. 1-2006 z dne 12. januarja 2006, da bi lahko sodelovala v postopku atestiranja 2006.
19 V navedeni rubriki 6.5 KOP 2005, v podnaslovu katere je navedeno, da jo je treba upoštevati v okviru postopka atestiranja, je ocenjevalec menil, da naloge, ki jih je v referenčnem obdobju opravljala [F. Putterie-De-Beukelaer], niti deloma ne ustrezajo nalogam uradnika kategorije B*. Zato je ocenjevalec tako kot v prejšnjem KOP ocenil, da tožeča stranka ni dokazala sposobnosti za opravljanje nalog iz te kategorije. Potem ko je potrjevalec to oceno potrdil, je [F. Putterie-De-Beukelaer] 6. junija 2006 vložila obrazložen ugovor na podlagi člena 8(11) SDI 43 in se torej obrnila na [paritetni ocenjevalni odbor].
20 [Paritetni ocenjevalni odbor] v mnenju ni ugotovil neskladnosti med pripombami in ocenami, ki jih je dobila [F. Putterie-De-Beukelaer], niti očitne napake pri presoji v zvezi z nepriznanjem njene sposobnosti za opravljanje nalog iz kategorije B*.
21 Z odločbo z dne 26. junija 2006 je drugostopenjski ocenjevalec potrdil KOP 2005.
22 [F. Putterie-De-Beukelaer] je 26. septembra 2006 vložila ‚pritožbo na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov‘ zoper ‚odločb[o] [njenega] nadrejenega glede KOP 2005, ki ji ni hotel dovoliti pristopa k atestiranju zaradi nepoznavanja [njenega] dela […] in napake pri poimenovanju […] delovnega mesta‘ […].
23 OPI je z odločbo z dne 21. decembra 2006 pritožbo [F. Putterie-De-Beukelaer] zavrnil, ker je menil, da potrjevalec, ki mora ‚[n]a podlagi predloženih informacij ocenjevalca […] odločiti, ali je ocenjevani dejansko dokazal sposobnosti za opravljanje nalog višje kategorije‘, ni storil ‚nobene očitne napake pri presoji‘. Postopek atestiranja za leto 2006 se je začel istega dne z objavo razpisa v Upravnem obvestilu št. 60-2006.
24 V skladu z izpiskom iz elektronskega dosjeja Sysper 2 za [F. Putterie-De-Beukelaer], ki ga je ta predložila na obravnavi, je bila njena kandidatura, vložena 25. januarja 2007, 1. februarja istega leta zavrnjena zaradi nepriznanja sposobnosti. Pritožbo, ki jo je [F. Putterie-De-Beukelaer] 24. aprila 2007 vložila zoper to odločbo, je OPI 25. maja 2007 po oceni paritetnega odbora za izvajanje atestiranja zavrnil. V mnenju, ki ga je povzel OPI, je ta odbor ocenil, da [F. Putterie-De-Beukelaer] ne more biti upravičena do atestiranja, ker je potrjevalec njenega KOP 2005 zanikal njeno sposobnost za opravljanje nalog iz kategorije B*.“
21 F. Putterie-De-Beukelaer je 2. aprila 2007 v sodnem tajništvu Sodišča za uslužbence vložila pritožbo, ki je bila evidentirana pod referenčno številko F‑31/07.
22 F. Putterie-De-Beukelaer je na prvi stopnji predlagala, naj Sodišče za uslužbence razveljavi KOP 2005 v delu, v katerem uprava ni priznala njene sposobnosti za opravljanje nalog iz kategorije B*, in Komisiji naloži plačilo stroškov.
23 Komisija je na prvi stopnji predlagala, naj Sodišče za uslužbence pritožbo zavrne kot nedopustno in vsekakor kot neutemeljeno ter o stroških odloči v skladu s predpisi.
Izpodbijana sodba
24 Sodišče za uslužbence je v zvezi z vsebino spora in brez navedbe tožbenih razlogov F. Putterie-De-Beukelaer v podporo njenemu predlogu za razveljavitev izpodbijane odločbe – potem ko je v točki 50 izpodbijane sodbe opozorilo, da je Splošno sodišče v sodbi z dne 15. julija 1994 v združenih zadevah Browet in drugi proti Komisiji (od T-576/93 do T-582/93, Recueil, str. II-677) razsodilo, da tožbeni razlog, ki se nanaša na področje uporabe zakona, zadeva kogentno pravo in ga mora to sodišče presojati po uradni dolžnosti – v točki 52 izpodbijane sodbe navedlo, da je treba po uradni dolžnosti obravnavati tožbeni razlog, ki zadeva kogentno pravo in se nanaša na kršitev področja uporabe člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom s strani izpodbijane odločbe.
25 Sodišče za uslužbence je po tem, ko je stranke pozvalo, naj predložijo stališča glede dejstva, da namerava po uradni dolžnosti obravnavati tožbeni razlog, ki zadeva kogentno pravo in se nanaša to, da sporna odločba krši področje uporabe člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, razsodilo:
„54 [F. Putterie-De-Beukelaer] je v odgovoru navedla, da se ji zdi tožbeni razlog, ki se bo obravnaval po uradni dolžnosti, utemeljen.
55 Nasprotno pa je Komisija v pisnih stališčih glede tožbenega razloga, o katerem jo je obvestilo Sodišče za uslužbence, zanikala možnost Sodišča za uslužbence, da po uradni dolžnosti obravnava tožbene razloge materialne zakonitosti. Najprej, sodišče Skupnosti naj bi te razloge lahko presojalo le, če jih tožeče stranke navedejo oziroma če so vsaj neposredno povezani s trditvami samih strank. Dalje, možnost sodišča, da po uradni dolžnosti presoja vprašanja materialne zakonitosti izpodbijanega akta, naj bi členu 48(2) Poslovnika Splošnega sodišča, ki določa, da je strankam prepovedano navajanje novih razlogov med postopkom, ter pravilu o skladnosti med tožbo in pritožbo odvzela ves polni učinek. Nazadnje naj bi zaradi obravnavanja tožbenega razloga materialne zakonitosti po uradni dolžnosti, s čimer bi se spremenil okvir kontradiktorne razprave, lahko prišlo do kršitve pravice do obrambe.
56 Najprej je treba odgovoriti na te načelne ugovore.
57 Prvič, v nasprotju s tem, kar zatrjuje Komisija, je bilo že presojeno, da sodišče Skupnosti lahko in včasih tudi mora po uradni dolžnosti obravnavati določene tožbene razloge materialne zakonitosti. Kot je bilo obrazloženo že v točki 50, velja to tudi ob kršitvi področja uporabe zakona. Enako je tudi materialna pravnomočnost razlog materialne zakonitosti, ki spada na področje kogentnega prava in ga mora sodišče obravnavati po uradni dolžnosti (sodba Sodišča z dne 1. junija 2006 v združenih zadevah P&O European Ferries (Vizcaya) in Diputación Foral de Vizcaya proti Komisiji, C-442/03 P in C-471/03 P, ZOdl., str. I-4845, točka 45). Nazadnje je sodna praksa Skupnosti v določenih primerih naložila obveznost nacionalnemu sodišču, ki je v okviru svojih pristojnosti zadolženo za uporabo določb prava Skupnosti, da po uradni dolžnosti obravnava tožbene razloge materialne zakonitosti, zlasti tiste, ki se nanašajo na nedovoljenost pogojev pogodb, sklenjenih med potrošniki in poklicnimi ponudniki (sodbi Sodišča z dne 21. novembra 2002 v zadevi Cofidis, C-473/00, Recueil, str. I-10875, točki 36 in 38, in z dne 26. oktobra 2006 v zadevi Mostaza Claro, C-168/05, ZOdl., str. I-10421, točka 39).
58 Kar zadeva trditev Komisije, da lahko sodišče tožbeni razlog materialne zakonitosti po uradni dolžnosti obravnava le, če se nanj sklicujejo stranke oziroma če je neposredno povezan z njihovim zatrjevanjem, je to v nasprotju s samim namenom obravnavanja po uradni dolžnosti in bi pomenilo odvzem vseh možnosti Sodišču za uslužbence, da tožbeni razlog materialne zakonitosti obravnava po uradni dolžnosti, medtem ko sodna praksa to predvideva.
59 Drugič, v nasprotju s trditvijo Komisije se prepoved tožečim strankam, da se na področju javnih uslužbencev v tožbah sklicujejo na tožbene razloge, ki nimajo zveze s trditvami, podanimi v predhodni pritožbi, in prepoved navajanja novih razlogov po prvi izmenjavi vlog, zajeta v členu 43(1) Poslovnika, nanašata na stranke in ne na Sodišče za uslužbence.
60 Tretjič, trditvi Komisije, da bi obravnavanje tožbenega razloga materialne zakonitosti po uradni dolžnosti ogrozilo kontradiktornost postopka in načelo spoštovanja pravice do obrambe, ni mogoče pritrditi. Člen 77 Poslovnika namreč določa, da lahko Sodišče za uslužbence po opredelitvi strank po uradni dolžnosti preizkusi procesne predpostavke, ki spadajo na področje kogentnega prava. Sicer pa ni podan noben razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče meniti, da če ta pogoj pomeni zadostno jamstvo načel kontradiktornosti in spoštovanja pravice do obrambe v primeru, ko se po uradni dolžnosti obravnava procesna predpostavka, ki spada na področje kogentnega prava, to ne bi veljalo enako v primeru, ko se po uradni dolžnosti obravnava tožbeni razlog, ki spada na področje kogentnega prava, to je tožbeni razlog materialne ali formalne zakonitosti. Zato je treba šteti, da je Sodišče za uslužbence s tem, ko je stranki obvestilo, da bo po uradni dolžnosti obravnavalo tožbeni razlog, ki spada na področje kogentnega prava, s prejetjem pisnih stališč strank o njegovi nameri in s tem, ko jima je omogočilo razpravo o tem na obravnavi, izpolnilo zahteve načel, na katera se sklicuje Komisija.
61 Iz navedenega izhaja, da je treba zavrniti trditve, ki jih je podala Komisija proti obravnavanju tožbenega razloga materialne zakonitosti po uradni dolžnosti.“
26 V teh okoliščinah je Sodišče za uslužbence v točki 62 izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti presojalo, ali je bilo z izpodbijano odločbo kršeno področje uporabe člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ter v točki 74 izpodbijane sodbe razsodilo, da je bila izpodbijana odločba sprejeta v skladu s pravili o pristojnosti ter s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili v zvezi s postopkom ocenjevanja, in ne v skladu s pravili o postopku atestiranja, ki so se edina lahko uporabila. Vendar je Sodišče za uslužbence glede na to, da F. Putterie-De-Beukelaer ni mogla biti pripuščena k atestiranju, ker ni dokazala, da ima „sposobnosti“, potrebne za pridobitev atestacije, čeprav v veljavnih določbah za pripustitev k atestiranju ni bil določen ta pogoj, ampak le delovna doba, izkušnje, delovna uspešnost in raven izobrazbe, sklepalo, da je uprava kršila področje uporabe navedenih določb, zato je izpodbijano odločbo razveljavilo.
Pritožba
Postopek in predlogi strank
27 Komisija je z vlogo, ki jo je sodno tajništvo Splošnega sodišča prejelo 5. maja 2008, vložila to pritožbo.
28 Stranke so na javni obravnavi 23. septembra 2009 podale ustne navedbe.
29 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano sodbo;
– zadevo vrne Sodišču za uslužbence v ponovno odločanje;
– pridrži odločitev o stroških.
30 F. Putterie-De-Beukelaer Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– zavrne pritožbo;
– Komisiji naloži plačilo stroškov pritožbe.
Trditve strank
31 Komisija v podporo svoji pritožbi navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša zlasti na točke od 50 do 62 izpodbijane sodbe. Ta tožbeni razlog je razdeljen na dva dela, pri čemer se eden nanaša na kršitev obsega sodnega nadzora po uradni dolžnosti v neposredni tožbi z obravnavanjem tožbenega razloga materialne zakonitosti izpodbijanega akta po uradni dolžnosti, drugi pa na kršitev načela dispozitivnosti in prepoved odločanja ultra petita.
Prvi del: kršitev obsega sodnega nadzora po uradni dolžnosti v neposredni tožbi z obravnavanjem tožbenega razloga materialne zakonitosti izpodbijanega akta po uradni dolžnosti
32 Komisija meni, da je sklepanje Sodišča za uslužbence v točkah od 50 do 62 izpodbijane sodbe pravno nepravilno, saj ne upošteva razlikovanja, ki je v sodni praksi Sodišča in Splošnega sodišča sicer precej uveljavljeno, med zunanjo zakonitostjo akta in pogoji dopustnosti tožbe po eni strani ter vsebinsko (materialno) zakonitostjo tega akta po drugi strani.
33 Tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev področja uporabe člena 43 ter člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, naj bi se nanašal materialno zakonitost akta, kar se zdi, da je Sodišče za uslužbence priznalo v točki 61 izpodbijane sodbe, pri čemer tega razloga sodišče v nasprotju s tožbenimi razlogi o zunanji zakonitosti ali procesnimi predpostavkami kogentnega prava ne more obravnavati po uradni dolžnosti.
34 Komisija najprej meni, da nobena določba Statuta Sodišča ali Poslovnika Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence ne dovoljuje, da bi sodišče Skupnosti lahko kadar koli presojalo tožbeni razlog v zvezi z materialno zakonitostjo izpodbijanega akta, to pa je v nasprotju s členom 77 Poslovnika Sodišča za uslužbence, kar zadeva procesne predpostavke.
35 Drugič, taka možnost naj bi bila s strani Sodišča izključena v sodbi z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink's France (C-367/95 P, Recueil, str. I‑1719), v skladu s katero tožbeni razlog v zvezi z vsebinsko zakonitostjo temelji na kršitvi pravnega pravila o uporabi Pogodbe in ga lahko sodišče Skupnosti obravnava le, če ga navede tožeča stranka, s strani Splošnega sodišča pa v sodbi z dne 8. julija 2004 v zadevi Mannesmannröhren-Werke proti Komisiji (T-44/00, ZOdl., str. II-2223, točki 126 in 192), v skladu s katero sodišče Skupnosti vsebinskih tožbenih razlogov v nasprotju s tožbenimi razlogi, ki se nanašajo na nezadostno obrazložitev, ne more presojati po uradni dolžnosti.
36 Tretjič, primeri iz sodne prakse, ki jih je Sodišče za uslužbence navedlo v podporo obravnavanju materialne zakonitosti po uradni dolžnosti, so precej v nasprotju z njegovim sklepanjem.
37 Po eni strani pravnomočnost razsojene stvari v nasprotju z razsodbo Sodišča za uslužbence v točki 57 izpodbijane sodbe naj ne bi bila razlog materialne zakonitosti, ampak razlog za nedopustnost pritožbe ali tožbenega razloga. Komisija meni, da je Sodišče v točki 45 sodbe z dne 1. junija 2006 v združenih zadevah P&O European Ferries (Vizcaya) in Diputación Foral de Vizcaya proti Komisiji (C-442/03 P in C-471/03 P, ZOdl., str. I-4845) razsodilo, da je pravnomočnost razsojene stvari tožbeni razlog, ki zadeva kogentno pravo, in se ga lahko obravnava po uradni dolžnosti, saj nasprotuje temu, da bi Splošno sodišče znova preučilo tožbene razloge, obravnavane v sodbi, ki je postala pravnomočna, pri čemer ne bi upoštevalo razsojene stvari.
38 Po drugi strani naj primeri iz sodb Sodišča, ki temeljijo na razlagi Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, str. 29) in nasprotujejo temu, da se sodišču prepove obravnavanje nedovoljenosti pogodbenih pogojev po uradni dolžnosti, ne bi bili povezani z obsegom nadzora sodišča Skupnosti po uradni dolžnosti v neposrednih upravnih pritožbah v smislu člena 236 ES. Vsekakor naj bi Sodišče v sodbi z dne 7. junija 2007 v združenih zadevah Van der Weerd in drugi (od C‑222/05 do C‑225/05, ZOdl., str. I-4233) omejilo obseg sodb z dne 21. novembra 2002 v zadevi Cofidis (C-473/00, Recueil, str. I-10875) in z dne 26. oktobra 2006 v zadevi Mostaza Claro (C-168/05, ZOdl., str. I-10421), ko je razsodilo, da načelo učinkovitosti nacionalnih sodišč ne zavezuje, naj po uradni dolžnosti obravnavajo tožbeni razlog, ki se nanaša na določbo Skupnosti, ne glede na pomen te določbe za pravni red Skupnosti, kadar imajo stranke dejansko možnost, da pred nacionalnim sodiščem navedejo tožbeni razlog, ki temelji na pravu Skupnosti.
39 Četrtič, če je preučitev tožbenega razloga, ki se nanaša na področje uporabe zakona, po uradni dolžnosti v francoskem upravnem pravu vsaj poznana, naj to ne bi veljalo za pravni red Skupnosti. Očitno sklicevanje Splošnega sodišča na ta tožbeni razlog v zgoraj v točki 24 navedeni sodbi Browet in drugi proti Komisiji (točka 35) je še vedno edini primer, ki je v sklepanju Splošnega sodišča zgolj obiter dictum, če je bila rešitev sprejeta glede na navedene tožbene razloge.
40 F. Putterie-De-Beukelaer najprej meni, da je sodišče Skupnosti na podlagi upoštevne sodne prakse pristojno, da po uradni dolžnosti obravnava tožbene razloge, ki zadevajo kogentno pravo, tudi če jih ni preprosto opredeliti. Kot je Splošno sodišče razsodilo v zgoraj v točki 24 navedeni sodbi Browet in drugi proti Komisiji, je tožbeni razlog, ki se nanaša na področje uporabe zakona, zagotovo tak razlog, in sicer – v nasprotju s trditvijo Komisije – ne le takrat, ko je neposredno povezan s trditvami nasprotne stranke. Taka omejitev bi bila v nasprotju z možnostjo presojanja tožbenega razloga po uradni dolžnosti.
41 Poleg tega možnost presojanja tožbenega razloga po uradni dolžnosti ne sme biti odvisna od teoretične delitve na materialno in zunanjo zakonitost, ki je Sodišče še ni potrdilo. To formalistično in nezanesljivo razlikovanje bi vodilo k pretirani shematizaciji. Takoj ko tožbeni razlog spada v kogentno pravo, ga je treba ne glede na materialno ali zunanjo zakonitost obravnavati po uradni dolžnosti. Zato se pojavlja vprašanje, ali tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev področja uporabe zakona, spada v kogentno pravo. V zvezi s tem bi bilo nesprejemljivo, če to ne bi veljalo v zvezi s podobno vsebinsko zakonitostjo, medtem ko bi bilo treba kršitve nekaterih postopkovnih pravil obravnavati po uradni dolžnosti.
42 Nazadnje, obsega sodne prakse, na katero se je sklicevala Komisija, se ne sme preceniti, ker je bilo razlikovanje med tožbenimi razlogi v zvezi z zunanjo zakonitostjo in tistimi v zvezi z materialno zakonitostjo uporabljeno v okoliščinah, v katerih ni vplivalo na izid spora. Poleg tega naj bi ta sodna praksa zadevala le tožbene razloge, ki se nanašajo na obveznost obrazložitve in očitno napako pri presoji, pri čemer je zadnjenavedena najboljši primer vsebinskega razloga. Vendar je v zadevah, k obravnavanju katerih je bilo pozvano Sodišče, to sodišče uporabilo drugačen pristop in tožbene razloge presojalo po uradni dolžnosti, ne da bi upoštevalo njihovo razvrstitev. Zato je treba v skladu s sodno prakso ugotovitev, ki se nanaša na pristojnost Komisije, obravnavati po uradni dolžnosti.
43 Poleg tega F. Putterie-De-Beukelaer meni, da je treba ugotoviti, da je Sodišče v zvezi s pogodbami, ki vključujejo nedovoljene klavzule, poudarilo pomen tega, da lahko nacionalno sodišče po uradni dolžnosti obravnava nedovoljenost klavzule, zato bi bilo nesmiselno, če Splošno sodišče v „postopkih za razglasitev ničnosti“ te možnosti ne bi moglo uporabiti.
44 Vsekakor je kršitev področja uporabe zakona v obravnavanem primeru dovolj pomembna očitna nepravilnost. Dejstvo, da so bila pravila ocenjevalnega postopka uporabljena v okviru odločbe, sprejete na podlagi postopka atestiranja, je namreč povzročilo precejšnje nepravilnosti glede pristojnosti in oblike, pri čemer so se postopkovne nepravilnosti med drugim nanašale na pravila za pripravo izpodbijane odločbe in posledično na kršitev pravic do obrambe tožene stranke v pritožbenem postopku. Cilj določb člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom je bil določen v interesu uradnikov na splošno, in ne oseb, ki jih neposredno zadeva.
Drugi del: kršitev načela dispozitivnosti in prepoved odločanja ultra petita
45 Komisija meni, da je Sodišče za uslužbence s tem, da je izpodbijano odločbo razveljavilo le na podlagi tožbenega razloga po uradni dolžnosti, ki se nanaša na kršitev področja uporabe člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, kršilo načelo dispozitivnosti in odločilo ultra petita. Vendar naj bi sodišče Skupnosti zavezoval okvir spora, kot je opredeljen v tožbi, s katero se je začel postopek. Razen procesnih predpostavk in tožbenih razlogov, ki zadevajo kogentno pravo in se nanašajo na zunanjo zakonitost akta, je treba pri sodnem nadzoru, ki ga opravlja sodišče Skupnosti, upoštevati načelo dispozitivnosti sojenja, ki prepoveduje, da bi sodišče enostransko razširilo predmet spora. Pri neposrednih tožbah morajo stranke v sporu opredeliti njihov obseg in izbrati tožbene razloge vsebinske zakonitosti, ki jih navedejo zoper akt.
46 Zato Komisija meni, da je Splošno sodišče v zgoraj v točki 24 navedeni sodbi Browet in drugi proti Komisiji upoštevalo dejstvo, da je tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev področja uporabe zakona, tesno povezan s trditvami strank, ker mora Splošno sodišče, da bi lahko odločilo o tožbenem razlogu, ki ga navedejo tožeče stranke, vsekakor preučiti področje uporabe zakona.
47 Sodišče naj ne bi odstopalo od tega razumevanja, ko je, čeprav mora odločiti samo o predlogu strank, ki morajo omejiti okvir spora, razsodilo, da sodišča ne smejo zavezovati samo trditve, ki jih stranke navedejo v podporo svojim predlogom, razen če je morebiti prisiljeno, da odločitev po potrebi opre na napačne pravne ugotovitve, pri čemer se to stališče nanaša le na trditve, ki jih, v nasprotju s tožbenimi razlogi, sodišče lahko kadar koli nadomesti,. Dejstvo, da je Sodišče za uslužbence v obravnavanem primeru strankam zagotovilo možnost, da se opredelijo do zadevnega tožbenega razloga, naj ne bi zadostovalo za ugotovitev, da spada v okvir spora.
48 Komisija meni, da obstoj rubrike „Sposobnosti“ na ravni postopka ni povzročil manj ugodnega položaja F. Putterie-De-Beukelaer; prav nasprotno, omogočil ji je, da je zaprosila za novo oceno od potrjevalca in za preučitev primera s strani paritetnega ocenjevalnega odbora ter še pred začetkom postopka atestiranja vložila pritožbo. Sodišče za uslužbence je na podlagi poziva k preučitvi edinega vprašanja o utemeljenosti nepriznanja sposobnosti F. Putterie-De-Beukelaer opravilo abstraktno analizo, ne da bi odločilo o navedenih spornih točkah.
49 Če sodišče ne bi sprejelo nezakonite odločbe, zaradi katere ga ne bi zavezovale pravno nepravilne trditve F. Putterie-De-Beukelaer, bi seveda moralo upoštevati tožbene razloge materialne zakonitosti, ki jih je navedla ta stranka. Komisija meni, da mora sodišče upoštevati tožbene razloge materialne zakonitosti, ki jih je navedla F. Putterie-De-Beukelaer, zlasti zato, da bi se izognilo nepričakovanim izidom kot v obravnavanem primeru, ko je Sodišče za uslužbence sicer razveljavilo izpodbijano odločbo, vendar razveljavitev ni imela učinka na položaj stranke v postopku.
50 Tudi če sodišče, ki presoja zakonitost, lahko odloča le na podlagi veljavne zakonodaje in mora zato po uradni dolžnosti preučiti področje uporabe zakona, na katerem temeljijo zahteve F. Putterie-De-Beukelaer, Sodišče za uslužbence v sporu, ki mu je bil predložen, tega razloga ni bilo vedno upravičeno po uradni dolžnosti obravnavati. Poleg tega ni pojasnilo, zakaj je zaradi preučevanja navedenih tožbenih razlogov kršilo svojo dolžnost presoje zakonitosti.
51 Podredno, če je mogoče točki 75 in 76 izpodbijane sodbe šteti za ločeni od tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev področja uporabe člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ter ju opredeliti kot ločeni tožbeni razlog, ki se nanaša na nepristojnost avtorja izpodbijane odločbe, so se s sprejetjem odločitve o razveljavitvi KOP 2005 v delu, v katerem ne priznava sposobnosti F. Putterie-De-Beukelaer za opravljanje nalog iz kategorije B*, kršile pravice do obrambe v nasprotju s predpisi iz člena 77 Poslovnika Sodišča za uslužbence.
52 Dejstvo, da je bilo temu tožbenemu razlogu ugodeno, je med drugim temeljilo na nepravilni predpostavki, da je rubrika „Sposobnosti“ iz KOP 2005 glede na navedeno KOP samostojna odločitev, ki jo lahko poleg izvajalcev ocenjevalnega postopka sprejme tudi drug organ. Vendar gre dejansko za rubriko, ki je ni mogoče ločiti od številnih elementov KOP 2005, ki naj bi bilo izpodbojni akt.
53 Poleg tega je moral OPI v nasprotju z ugotovitvami Sodišča za uslužbence iz točke 76 izpodbijane sodbe odločiti o pripustitvi k postopku atestiranja, pri čemer je bila rubrika „Sposobnosti“ iz KOP 2005 eden od predpogojev. Določbe, ki urejajo postopek atestiranja 2006, predvidevajo le, da mora obstoj sposobnosti kot merila za pripustitev potrditi OPI, pristojen za pripustitev k postopku atestiranja.
54 F. Putterie-De-Beukelaer najprej trdi, da je obstoj tožbenega razloga, ki zadeva kogentno pravo, kot je kršitev področja uporabe zakona, izjema od načela dispozitivnosti in da bi bil odvzem možnosti, da sodišče po uradni dolžnosti presoja tožbeni razlog, ki zadeva kogentno pravo, ki ni neposredno povezan s trditvami strank, v nasprotju s samim ciljem obravnavanja po uradni dolžnosti.
55 Nato je F. Putterie-De-Beukelaer v odgovor na trditev Komisije, da zaradi obstoja rubrike ni utrpela nobene škode, poudarila, da ni mogla učinkovito uveljaviti notranjega pravnega sredstva, predvidenega na področju atestiranja, da bi izpodbijala zavrnitev svoje zahteve za pripustitev k postopku atestiranja. Kot je razsodilo Sodišče za uslužbence, je to sodišče vsekakor prezrlo svojo dolžnost, če je tudi brez nasprotovanja v zvezi s to točko o sporu odločalo na podlagi standarda, ki ga v tem primeru ni mogoče uporabiti. Ker je Sodišče za uslužbence strankam dovolilo, da o tem razpravljajo, je upoštevalo načela kontradiktornosti in pravice do obrambe.
56 Nazadnje, ob upoštevanju dejstva, da je Sodišče za uslužbence na isti dan v sodbi z dne 21. februarja 2008 v zadevi Semeraro proti Komisiji (F-19/06, še neobjavljena v ZOdl.) razsodilo, da je bila vključitev ocene v zvezi s sposobnostmi v karierno ocenjevalno poročilo za leto 2004 nezakonita, je bilo v izpodbijani sodbi izraženo prizadevanje za doslednost, saj so se za oba spora uporabili enak pravni okvir in enaka pravila.
57 Kar zadeva dodatne ugotovitve Komisije, se F. Putterie-De-Beukelaer strinja s Komisijo, da se točki 75 in 76 izpodbijane sodbe ne smeta obravnavati kot ločen tožbeni razlog, ki se nanaša na nepristojnost avtorja izpodbijane odločbe. Vsekakor so bila tudi v zvezi s to točko upoštevana načela kontradiktornosti in pravice do obrambe.
Presoja Splošnega sodišča
58 F. Putterie-De-Beukelaer je v okviru svoje pritožbe predlagala razveljavitev KOP 2005 v delu, v katerem ji v rubriki „Sposobnosti“, sestavljeni za postopek atestiranja, ni bila priznana sposobnost za opravljanje nalog iz kategorije B*.
59 Opozoriti je treba, da je Sodišče za uslužbence, ne da bi vsebinsko preučilo pritožbo, ki jo je vložila F. Putterie-De-Beukelaer, presojalo tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev področja uporabe zakona, in v točki 74 izpodbijane sodbe v bistvu presodilo, da je bila izpodbijana odločba sprejeta v skladu s pravili o pristojnosti ter postopkovnimi in materialnopravnimi pravili v zvezi s postopkom ocenjevanja, in ne v skladu s pravili o postopku atestiranja, ki so se edina lahko uporabila.
60 Prvič, Sodišče za uslužbence je v točkah 75 in 76 izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijane odločbe ni sprejel pristojni organ, in sicer OPI, ki se mora izreči o kandidaturah za atestiranje uradnikov, ampak potrjevalec, ki je pristojen za sprejetje kariernega ocenjevalnega poročila (v nadaljevanju: KOP).
61 Vendar je treba opozoriti, da je nepristojnost avtorja akta, ki posega v položaj, tožbeni razlog, ki zadeva kogentno pravo (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 17. decembra 1959 v zadevi Société des fonderies de Pont-à-Mousson proti Visoki oblasti, 14/59, Recueil, str. 445 in 473, in sodbo Splošnega sodišča z dne 24. septembra 1996 v zadevi Marx Esser in Del Amo Martinez proti Parlamentu, T-182/94, RecFP, str. I-A-411 in II-1197, točki 42 in 44), ki ga mora preučiti sodišče Unije, in sicer po potrebi po uradni dolžnosti (sodba Sodišča z dne 13. julija 2000 v zadevi Salzgitter proti Komisiji, C-210/98 P, Recueil, str. I-5843, točka 56, in sodba Splošnega sodišča z dne 13. julija 2006 v zadevi Vounakis proti Komisiji, T-165/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-155 in II-A-2-735, točka 30).
62 Drugič, Sodišče za uslužbence je v točkah od 77 do 79 izpodbijane sodbe razsodilo, da F. Putterie-De-Beukelaer ni mogla učinkovito uveljaviti notranjega pravnega sredstva, predvidenega na področju atestiranja, da bi izpodbijala zavrnitev svoje zahteve za pripustitev k postopku atestiranja, ker je paritetni odbor za postopek atestiranja, s katerim se je treba v skladu s členom 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom posvetovati, kadar uradnik nasprotuje odločbi, s katero je bila zavrnjena njegova kandidatura za atestiranje, svojo pristojnost za preučitev notranjega pravnega sredstva tožeče stranke odklonil.
63 Vendar je v skladu s sodno prakso neupoštevanje postopkovnih pravil v zvezi s sprejetjem akta, ki posega v položaj, bistvena kršitev postopka, ki jo sodišče Unije lahko preuči tudi po uradni dolžnosti (sodbi Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2007 v zadevi Angelidis proti Parlamentu, T-113/05, še neobjavljena v ZOdl., točka 62 in navedena sodna praksa, in z dne 2. oktobra 2009 v združenih zadevah Ciper proti Komisiji, T-300/05 in T-316/05, še neobjavljena v ZOdl., točka 206). Zavrnitev preučitve notranjega pravnega sredstva na podlagi postopkovnih pravil, ki se uporabljajo za sprejetje akta, ki posega v položaj, je očitno bistvena kršitev postopka v smislu te sodne prakse in jo lahko Sodišče za uslužbence torej obravnava po uradni dolžnosti.
64 Tretjič, Sodišče za uslužbence je v točkah od 80 do 86 izpodbijane sodbe razsodilo, da sposobnosti ne spadajo med merila, predvidena v določbah, ki se uporabljajo za postopek atestiranja.
65 Ugotoviti je treba, da je razlaga upoštevnih predpisov za ugotovitev, ali bi se morala uprava v izpodbijani odločbi izreči o sposobnosti F. Putterie-De-Beukelaer, nujni pogoj za preučitev tožbenega razloga, ki se nanaša na napako pri presoji, ki jo je ta stranka navedla v svoji pritožbi. Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da sodišča, čeprav mora odločiti samo o predlogu strank, ki morajo omejiti okvir spora, ne smejo zavezovati samo trditve, ki jih stranke navedejo v podporo svojim predlogom, razen če je morebiti prisiljeno, da svojo odločitev opre na napačne pravne ugotovitve (sklepa Sodišča z dne 27. septembra 2004 v zadevi UER proti M6 in drugim, C-470/02 P, neobjavljen v ZOdl., točka 69, in z dne 13. junija 2006 v zadevi Mancini proti Komisiji, C-172/05 P, neobjavljen v ZOdl., točka 41).
66 Torej je v okoliščinah obravnavanega primera Sodišče za uslužbence pravilno uporabilo pravo s tem, da je preučilo, ali je KOP 2005 za F. Putterie-De-Beukelaer morda v nasprotju z upoštevnimi predpisi, ker je bila ta preučitev nujna po eni strani za analizo tožbenih razlogov, ki se nanašajo na nepristojnost avtorja izpodbijanega akta in bistvene kršitve postopka ter bi jih Sodišče za uslužbence lahko presojalo po uradni dolžnosti, po drugi strani pa za odgovor na predhodno vprašanje, na katero je bilo treba odgovoriti ob upoštevanju trditev, ki jih je navedla F. Putterie-De-Beukelaer.
67 Zato je treba zavrniti glavni očitek Komisije zoper izpodbijano sodbo, ki se nanaša na nepravilno uporabo prava pri preučitvi treh zgoraj navedenih vprašanj na Sodišču za uslužbence, ne da bi bilo treba obravnavati vprašanje, ali lahko sodišče Unije po uradni dolžnosti preuči tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev področja uporabe zakona.
68 Poleg tega je treba ugotoviti, da Komisija v okviru svojih dodatnih ugotovitev v bistvu nasprotuje analizi Sodišča za uslužbence v zvezi s predpisi, ki se uporabljajo za dejansko stanje v obravnavanem primeru. Komisija po eni strani meni, da se Sodišče za uslužbence opira na nepravilno predpostavko, v skladu s katero je rubrika „Sposobnosti“ glede na KOP samostojna odločitev, ki jo lahko sprejme organ, ki ni organ, pristojen za začetek ocenjevalnega postopka. Po drugi strani meni, da določbe, ki urejajo postopek atestiranja 2006, ne predvidevajo, da mora obstoj sposobnosti kot merila za pripustitev k postopku atestiranja potrditi ocenjevalec, ampak da mora to storiti OPI, pristojen za pripustitev k postopku atestiranja.
69 Komisija je na obravnavi v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča pojasnila, da sta bila ocenjevalec in potrjevalec osebi, pristojni za oceno sposobnosti F. Putterie-De-Beukelaer, tako da je Sodišče za uslužbence, ker je menilo, da tako ocenjevanje opravi OPI, pristojen za pripustitev k postopku atestiranja, storilo napako s tem, da je razsodilo, da je Komisija kršila področje uporabe določb člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
70 V zvezi s tem je za uvod treba poudariti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso za razlago določbe prava Skupnosti upoštevati ne le njeno besedilo in sobesedilo, ampak tudi cilje ureditve, katere del je (sodbi Sodišča z dne 30. julija 1996 v zadevi Bosphorus, C-84/95, Recueil, str. I-3953, točka 11, in z dne 22. oktobra 2009 v zadevi Bogiatzi, C-301/08, še neobjavljena v ZOdl., točka 39; sodba Splošnega sodišča z dne 26. junija 2008 v zadevi Alferink in drugi proti Komisiji, T-94/98, ZOdl., str. II-1125, točka 68).
71 Opozoriti je treba, da je treba v skladu s členom 43, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov najmanj enkrat na dve leti za vsakega uradnika pripraviti KOP o sposobnostih, učinkovitosti in obnašanju v službi, kakor predvidi vsaka institucija.
72 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je glavni namen KOP kot notranjega dokumenta zagotoviti, da je uprava redno obveščena o tem, kako njeni uradniki opravljajo svoje naloge. Za uradnike ima pomembno vlogo pri razvoju njihove poklicne poti, zlasti glede premestitev in napredovanja (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 12. septembra 2007 v zadevi Combescot proti Komisiji, T-249/04, še neobjavljena v ZOdl., točka 37 in navedena sodna praksa).
73 Prvič, kar zadeva uradnike iz skupine AST, ki so razvrščeni v razred 4 ali višji, člen 43, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov določa, da lahko njihova KOP vključujejo tudi mnenje, ali bi bili, na podlagi delovne uspešnosti, sposobni opravljati funkcijo upravljavca.
74 Drugič, kar zadeva uradnike iz člena 10(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ki spadajo v kategoriji C in D in so bili zaposleni pred 1. majem 2004 ter katerih karierni tokovi ne presežejo razredov AST 7 in AST 5, lahko ti v funkcionalni skupini AST opravljajo tudi naloge iz višjih razredov. Člen 10(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa, da se lahko navedeni uradniki poleg tega, da uspešno opravijo javni natečaj, v funkcionalno skupino asistenti brez omejitev vključijo tudi na podlagi postopka atestiranja, ki temelji na delovni dobi, izkušnjah, delovni uspešnosti in ravni izobrazbe uradnikov ter razpoložljivosti delovnih mest v funkcionalni skupini AST. Podrobna pravila za izvajanje tega postopka je Komisija določila z odločbo z dne 7. aprila 2004, ki je bila uporabljena za prvi postopek atestiranja za leto 2005, in odločbo z dne 29. novembra 2006, ki je bila uporabljena za postopek atestiranja 2006, ki se je začel 21. decembra 2006.
75 Kar zadeva ocenjevalni postopek, je treba po eni strani poudariti, da člen 1(2) SDI 43 določa, da je cilj ocenjevanja med drugim oceniti učinkovitost, sposobnosti in obnašanje v službi zaposlenega. V tej določbi je navedeno tudi, da se ocena delovne uspešnosti podeli na podlagi ocen za vsakega od teh treh delov, kot je navedeno v vzorcu poročila v Prilogi II k navedenim SDI. Ta vzorec KOP (glej v različici, ki velja za ocenjevalno obdobje 2005, zgoraj v točki 56 navedeno sodbo Semeraro proti Komisiji) vključuje zlasti rubriko „Sposobnosti“ z naslovom „Ocena, ki se upošteva v postopku atestiranja iz člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom“, v kateri je treba navesti naravo zadevnih nalog, del dejavnosti, ki ga zaposleni na zadevnem delovnem mestu nameni za opravljanje teh nalog, ter kako kakovostno je zaposleni te naloge opravil.
76 To velja za KOP za F. Putterie-De-Beukelaer v zvezi z ocenjevalnima obdobjema 2005 in 2006.
77 Po drugi strani je v Upravnem obvestilu št. 1-2006 z dne 12. januarja 2006 o ocenjevalnem obdobju 2006, ki se obravnava v tej zadevi, v zvezi z rubriko „Sposobnosti“ navedeno:
„To rubriko je treba izpolniti v okviru postopkov atestiranja in potrjevanja. Ocenjevalec jo izpolni le, če je to zaposleni na zadevnem delovnem mestu pri samoocenjevanju (polje za križec) izrecno zahteval.
Rubrika Sposobnosti je bila spremenjena. Ocenjevalec trenutno razpolaga s seznamom tipičnih funkcij kategorije A* ali kategorije B*. Označi nalogo ali naloge, ki spadajo v višjo kategorijo, in oceni tisti del dejavnosti, ki ga zaposleni na zadevnem delovnem mestu nameni za opravljanje teh nalog, ter kakovost dela pri opravljanju teh nalog.
[…]
Nato potrjevalec navede, ali je zaposleni na zadevnem delovnem mestu dokazal sposobnosti za opravljanje nalog iz višje kategorije.
Opomba: Uradniki iz kategorije B*, C* ali D* so opozorjeni na dejstvo, da podaljšanje prejšnjega poročila ne zajema rubrike ‚Sposobnosti‘, ki je bila sestavljena za potrebe postopkov atestiranja in potrjevanja. Če to podaljšanje sprejmete, se posledično odpovedujete temu, da se vaše sposobnosti ocenijo za dejavnosti[, opravljene] v letu 2005.“
78 Iz SDI 43 in Upravnega obvestila št. 1-2006 izhaja, da je cilj rubrike „Sposobnosti“ v KOP za zaposlenega na zadevnem delovnem mestu, ki želi opravljati naloge iz višje kategorije, v bistvu pridobiti oceno nalog, ki spadajo v višjo kategorijo in jih je zadevni uradnik med obdobjem, ki ga zajema KOP, dejansko vsakodnevno opravljal na delovnem mestu, zlasti pa, da se ta uradnik pripusti k atestiranju.
79 Ob upoštevanju cilja ocene, opravljene na podlagi sposobnosti uradnika, in sicer dela dejavnosti in kakovosti njegovega dela, ki se nanaša na naloge, ki spadajo v višjo kategorijo in jih je dejansko opravljal med obdobjem, ki je predmet KOP, se zdi, da je navedena ocena sestavni del ocene za vrednotenje poklicnih izkušenj in delovne uspešnosti uradnika, ki so nujno izražene vsaj v oceni njegove sposobnosti v istem obdobju.
80 Zato je treba ugotoviti, da so organi, ki so v okviru ocenjevalnega postopka pooblaščeni za ocenjevanje delovne uspešnosti uradnikov glede na različne rubrike iz KOP, to sta ocenjevalec in potrjevalec, pri čemer lahko po potrebi posreduje drugostopenjski ocenjevalec, tisti, ki morajo ocenjevati tudi „sposobnosti“ uradnikov, ki so predložili zahtevek, naj rubriko v zvezi s tem izpolni ocenjevalec.
81 V zvezi s postopkom atestiranja je treba opozoriti, da odločba z dne 7. aprila 2004 o postopku atestiranja za leto 2005, za katero je Sodišče za uslužbence razsodilo, da se uporablja za dejansko stanje v obravnavanem primeru, v členih od 4 do 8 predvideva štiri stopnje.
82 Iz teh določb izhaja, da mora OPI, potem ko na prvi stopnji določi število delovnih mest, na katerih se lahko naslednje leto zaposlijo atestirani uradniki (člen 4), ter na drugi stopnji pripravi in objavi seznam uradnikov, ki so se prijavili na razpis in so pripuščeni k postopku atestiranja ter so izpolnili ustrezne pogoje v zvezi z ravnjo izobrazbe in delovne dobe (člen 5), na tretji stopnji pripraviti dodatni seznam kandidatov, na katerem so ti razvrščeni glede na nekatera merila (člen 6), da bi lahko na četrti stopnji pripravil seznam uradnikov, ki se lahko prijavijo na prosta delovna mesta v funkcionalni skupini asistenti (člen 7).
83 Merila za razvrstitev v skladu s členom 6(1) odločbe z dne 7. aprila 2004 po eni strani vključujejo raven izobrazbe in delovno dobo v kariernem toku C ali D – ki se že upoštevata za pripustitev k postopku – ter po drugi strani izkušnje in delovno uspešnost, ki se ocenjujejo na podlagi razpoložljivih KOP.
84 Vrednost in teža teh meril, o katerih mora v skladu s členom 6(2) odločbe z dne 7. aprila 2004 OPI na podlagi soglasnega mnenja odbora iz člena 9 te odločbe odločiti do 31. decembra 2004, sta bili predmet odločbe OPI z dne 11. maja 2005 o merilih za razvrstitev za obdobje atestiranja 2005 (Upravno obvestilo št. 33-2005 z dne 20. maja 2005).
85 Prvič, kar zadeva vrednost meril za razvrstitev, je OPI v odločbi z dne 11. maja 2005 navedel, da je treba sposobnosti uradnika, ki je pripuščen k postopku atestiranja, za opravljanje nalog iz kategorije B* upoštevati v okviru merila v zvezi z izkušnjami, pri čemer je treba pojasniti, da bi bilo treba te sposobnosti priznati v KOP za uradnika v zvezi z letom 2004.
86 Drugič, kar zadeva težo meril za razvrstitev, je OPI v isti odločbi navedel, da bo ravnal v dveh korakih. Najprej bo pripravil dva pripravljalna prednostna seznama, pri čemer bo eden temeljil na merilih delovne dobe in uspešnosti, drugi pa na merilih izobrazbe in delovne uspešnosti. OPI je pojasnil, da bo za razlikovanje med osebami v isti kategoriji na vsakem od teh seznamov upošteval razred, pomisleke v zvezi z enakostjo možnosti in tudi informacije iz KOP v zvezi s sposobnostmi uradnika za opravljanje nalog iz kategorije B*. Drugič, OPI bo pripravil seznam uradnikov, ki se lahko prijavijo na prosta delovna mesta, določena za potrebe postopka atestiranja.
87 Iz povezanega branja določb odločbe Komisije z dne 7. aprila 2004 in odločbe OPI z dne 11. maja 2005 izhaja, da OPI v postopku atestiranja ni bil pristojen za ocenjevanje sposobnosti uradnikov, ki so bili kandidati za postopek atestiranja. Poleg tega, da sposobnosti niso bile pogoj za pripustitev k postopku, je treba poudariti, da OPI šele na četrti stopnji postopka, ko pripravi seznam uradnikov, ki se lahko prijavijo na prosta delovna mesta v funkcionalni skupini asistenti, upošteva sposobnosti vsakega uradnika, da bi razlikoval med osebami v isti kategoriji na dveh pripravljalnih seznamih, sestavljenih na podlagi delovne dobe, delovne uspešnosti in izobrazbe. Tudi ko OPI upošteva sposobnosti uradnikov za opravljanje nalog iz višje kategorije, nikakor ne ocenjuje navedenih sposobnosti, ampak se opre na informacije iz ustrezne rubrike KOP za predhodno leto.
88 V nobeni od določb iz obeh odločb ni navedena odločitev OPI o oceni sposobnosti uradnikov, ki so vložili kandidaturo za postopek atestiranja, ki bi bila samostojna in bi bila sprejeta, preden bi OPI upošteval informacije iz rubrike „Sposobnosti“ iz njihovih KOP za oblikovanje seznama uradnikov, ki se lahko prijavijo na prosta delovna mesta, ki jih je treba zapolniti v funkcionalni skupini asistenti, v skladu s členom 7 odločbe z dne 7. aprila 2004.
89 Poleg tega je ta razlaga v skladu s cilji sistema, da se v okviru nove karierne strukture na podlagi dveh funkcionalnih skupin zadevnim uradnikom v kariernem toku, ki omogoča napredovanja do nekega razreda, zagotovi možnost, da se brez omejitev vključijo v funkcionalno skupino asistenti, med drugim na podlagi postopka atestiranja, ki temelji na ocenah, ki sta jih v ocenjevalnem postopku pripravila ocenjevalec in potrjevalec, pri čemer lahko po potrebi posreduje tudi drugostopenjski ocenjevalec.
90 Rubrika „Sposobnosti“ sicer vpliva na postopek atestiranja, vendar spada k ocenjevanju uradnikov. Zato se navedena rubrika zaradi neobstoja določbe, ki bi izrecno določala, da spada v ocenjevanje, ki ga je treba opraviti v okviru postopka atestiranja, ne sme ločiti od postopka ocenjevanja, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Sodišče za uslužbence, da bi bil zanjo izključno pristojen OPI v okviru postopka atestiranja.
91 Zato iz sistema izhaja, da so sposobnosti, ki jih je treba priznati predhodno, enako kot delovna sposobnost v širšem smislu tesno povezane z oceno uradnika in lahko v skladu s členom 6 odločbe z dne 7. aprila 2004 povzročijo neustrezno razvrstitev uradnika, ki želi opravljati naloge iz višje kategorije, kot jih lahko opravlja, in katerega sposobnosti tisti, ki so pooblaščeni za ocenjevanje, niso predhodno priznali v okviru KOP.
92 Zato je treba ugotoviti, da je ocenjevalec kot vodja enote, v kateri dela zaposleni na zadevnem delovnem mestu, in organ, pozvan k ocenjevanju uradnika, najprimernejši za ocenjevanje, kako zadevni uradnik opravlja naloge iz kategorije, ki je višja od njegove. Enako velja za potrjevalca in drugostopenjskega ocenjevalca. Ugotovitev sposobnosti uradnika za opravljanje nalog iz kategorije, ki je višja od kategorije, v katero spada, je treba namreč nujno presojati v konkretnem primeru ob upoštevanju nalog, ki jih zadevni uradnik dejansko opravlja, in tega, kako jih opravlja.
93 To razlago potrjuje tudi omejitev obsega nadzora, ki ga opravljata paritetni ocenjevalni odbor po eni strani in paritetni odbor za postopek atestiranja po drugi strani.
94 Paritetni ocenjevalni odbor, ki zagotavlja, da so KOP pripravljena pravično, objektivno in v skladu s SDI 43, je pristojen, pri čemer ne nadomešča ocenjevalcev in potrjevalcev, za konkretne ocene, ki jih ti opravijo in so navedene v različnih rubrikah KOP (glej zlasti člen 9(4) SDI 43).
95 Po drugi strani je treba v zvezi s paritetnim odborom za postopek atestiranja najprej ugotoviti, da on v skladu s členom 6(2) odločbe z dne 7. aprila 2004 poda mnenje za namene odločitve OPI v zvezi z vrednostjo meril – glede ravni izobrazbe, delovne dobe v kariernem toku C ali D, izkušenj in delovne uspešnosti, ovrednotene na podlagi razpoložljivih KOP – in njihovo težo. Poleg tega člen 9(7) navedene odločbe določa, da ta odbor na začetku vsakega leta sprejme mnenje o rezultatih zadnjega postopka atestiranja, ki mu lahko priloži priporočila, vključno z vrednostmi in težo. Poleg tega člen 5(3) odločbe z dne 7. aprila 2004 v okviru druge stopnje postopka iz točke 82 zgoraj določa, da na ta odbor ugovor naslovijo uradniki, ki menijo, da izpolnjujejo merila v zvezi z ravnjo izobrazbe in delovno dobo v kariernem toku, vendar niso navedeni na seznamu uradnikov, ki so se prijavili na razpis in so pripuščeni k postopku atestiranja. Nazadnje, člen 6, od (1) do (4), odločbe z dne 7. aprila 2004 v okviru tretje stopnje postopka določa, da lahko pripuščeni uradniki, ki so na podlagi zgoraj navedenih meril, vrednosti in teže razvrščeni po prednostnem vrstnem redu, na paritetni odbor za postopek atestiranja naslovijo ugovor, če se ne strinjajo s številom točk, ki so jim bile dodeljene.
96 Iz besedila teh določb torej po eni strani izhaja, da je paritetni ocenjevalni odbor pristojen za konkretne ocene, opravljene v zvezi z delovno uspešnostjo uradnikov v širšem smislu.
97 Po drugi strani iz tega besedila izhaja, da je paritetni odbor za postopek atestiranja pristojen za preučitev ugovorov uradnikov, ki niso uvrščeni na seznam uradnikov, ki so se prijavili na razpis in so bili pripuščeni k postopku atestiranja, ter ugovorov, ki posebej zadevajo vrednost, pripisano različnim merilom iz točke 95 zgoraj, in njihovo težo. V nasprotju s tem paritetni odbor za postopek atestiranja svoje pristojnosti ne sme razširiti na različne ocene ali presoje iz različnih rubrik KOP, ki jih izključno nadzoruje paritetni ocenjevalni odbor.
98 Nazadnje, dejstvo, da člen 43 Kadrovskih predpisov določa le, da lahko KOP za uradnike iz skupine AST, ki so razvrščeni v razred 4 ali višji, vključuje mnenje, v katerem je na podlagi opravljenega dela navedeno, ali ima zadevna oseba sposobnosti za opravljanje nalog upravljavca, po drugi strani pa ne določa izrecno, da je treba izpolniti tudi rubriko v zvezi s sposobnostmi, kar zadeva uradnike iz kategorij C in D, ki se želijo brez omejitev vključiti v funkcionalno skupino AST, ne sme povzročiti, da bi taka pristojnost pripadala OIP, pristojnemu za postopek atestiranja, kot je razsodilo Sodišče za uslužbence.
99 V zvezi s tem je treba namreč opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je mogoče v splošnih določbah za izvajanje, sprejetih na podlagi člena 110, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov, določiti merila, ki lahko upravo usmerjajo pri izvajanju diskrecijske pravice, ali opredeliti obseg zakonskih določb, ki niso dovolj jasne (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 14. decembra 1990 v zadevi Brems proti Svetu, T-75/89, Recueil, str. II-899, točka 29 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 30. marca 1993 v zadevi Vardakas proti Komisiji, T-4/92, Recueil, str. II-357, točka 44).
100 Vendar je v obravnavanem primeru treba ugotoviti, kot je bilo navedeno v točkah 3 in 7 zgoraj, da člen 1(2) SDI 43 opredeljuje cilj ocenjevanja in napotuje na vzorec poročila, vključen v Prilogo II, ki torej vključuje rubriko z naslovom „Sposobnosti“. Ta priloga, ki je sestavni del SDI 43, izraža pripravljenost zakonodajalca, da se uradnikom iz kategorij C in D, ki se želijo brez omejitev vključiti v funkcionalno skupino AST, v okviru KOP predhodno priznajo sposobnosti za opravljanje takih funkcij (glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 20. junija 1973 v zadevi Koninklijke Lassiefabrieken, 80/72, Recueil, str. 635, točka 15).
101 Iz tega je mogoče sklepati, da SDI 43 zgolj vodijo upravo pri izvajanju diskrecijske pravice na podlagi člena 43 Kadrovskih predpisov, kar zadeva ugotovitev sposobnosti v širšem smislu za nekatere uradnike iz kategorij C in D, ki se želijo brez omejitev vključiti v funkcionalno skupino AST.
102 Iz vseh zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da je predpostavka Sodišča za uslužbence, v skladu s katero je rubrika „Sposobnosti“ iz KOP 2005 glede na navedeni KOP samostojna odločitev, nepravilna, torej je nepravilno razsodilo, da so organi, pristojni za to, organi, ki so bili pristojni za postopek atestiranja. Iz tega izhaja, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti.
Predložitev zadeve Sodišču za uslužbence v ponovno odločanje
103 Člen 13(1) Priloge I k Statutu Sodišča določa, da Splošno sodišče, če je pritožba utemeljena, razveljavi odločitev Sodišča za uslužbence in odloči o sporu. Vendar zadevo vrne v razsojanje Sodišču za uslužbence, kadar stanje postopka ne dovoljuje odločitve.
104 Ker Sodišče za uslužbence ni odločalo o tožbenih razlogih, ki jih je na prvi stopnji navedla F. Putterie-De-Beukelaer, Splošno sodišče razsodi, da stanje tega postopka ne dovoljuje odločitve in da je treba pritožbo vrniti Sodišču za uslužbence v ponovno odločanje.
105 Ker se je zadeva vrnila v odločanje Sodišču za uslužbence, je treba odločitev o stroških, nastalih v tem pritožbenem postopku, pridržati.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (pritožbeni senat)
razsodilo:
1. Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 21. februarja 2008 v zadevi Putterie-De-Beukelaer proti Komisiji (F‑31/07, še neobjavljena v ZOdl.) se razveljavi.
2. Zadeva se vrne v odločanje Sodišču za uslužbence Evropske unije.
3. Odločitev o stroških se pridrži.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 8. julija 2010.
Podpisi