SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 14. decembra 2011
Zadeva T‑563/10 P
Patrizia De Luca
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Nasprotna pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje na delovno mesto višje funkcionalne skupine na podlagi javnega natečaja – Začetek veljavnosti novih Kadrovskih predpisov – Prehodne določbe – Člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom“
Predmet: Pritožba, vložena zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 30. septembra 2010 v zadevi De Luca proti Komisiji (F‑20/06), za razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Nasprotne tožbe se zavrnejo. Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 30. septembra 2010 v zadevi De Luca proti Komisiji (F‑20/06) se razveljavi. Zadeva se vrne v razsojanje Sodišču za uslužbence. Odločitev o stroških se pridrži.
Povzetek
1. Pritožba – Nasprotna pritožba – Dopustnost – Preizkus po uradni dolžnosti s strani Splošnega sodišča
2. Pritožba – Nasprotna pritožba – Predmet – Nadomestitev obrazložitve izpodbijane sodbe – Nedopustnost – Napotitev na trditve, ki jih je navedla druga stranka, v utemeljitev nasprotne pritožbe – Nedopustnost
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 13(1); Poslovnik Splošnega sodišča, členi 48(2), 141(2) in 142(1))
3. Uradniki – Natečaj – Splošni javni natečaj – Način zaposlovanja, ki ni izključno zunanji
(Kadrovski predpisi, člen 29(1))
4. Uradniki – Kariera – Sprememba kategorije ali službe po sodelovanju na javnem natečaju – Razvrstitev v plačilni razred – Pravila, ki se uporabljajo
(Kadrovski predpisi, člen 32(2) in 46)
5. Uradniki – Kariera – Sprememba kategorije ali službe po sodelovanju na javnem natečaju – Prerazporeditev v naziv – Pravila, ki se uporabljajo
(Kadrovski predpisi, Priloga XIII, člena 1(2) in 12(3))
1. Čeprav pritožnica predlaga Splošnemu sodišču, naj ugotovi in razsodi, da je nasprotna pritožba nedopustna, mora Splošno sodišče po uradni dolžnosti preučiti vsa vprašanja v zvezi z njeno dopustnostjo.
(Glej točko 29.)
Napotitev na:
Sodišče: 26. februar 2002, Svet proti Bohringerju, C‑23/00 P, Recueil, str. I‑1873, točka 46; 28. februar 2008, Neirinck proti Komisiji, C‑17/07 P, neobjavljena v ZOdl., točka 38.
2. Predlogi iz nasprotne pritožbe, ki niso usmerjeni v delno ali popolno razveljavitev izreka izpodbijane sodbe, ampak se nanašajo le na zamenjavo nekaterih delov obrazložitve, ki predstavljajo nujno oporo izreku, je treba razglasiti za nedopustne. Taki predlogi ne izpolnjujejo zahtev iz člena 142(1) Poslovnika Splošnega sodišča. Kot izhaja iz člena 13(1) Priloge I k Statutu Sodišča mora biti pritožba usmerjena v popolno ali delno razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence, ker lahko Splošno sodišče v primeru razveljavitve samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa vrne zadevo v razsojanje Sodišču za uslužbence, da to odloči v zadevi.
Poleg tega iz navedenega člena 142 ter členov 141(2) in 48(2) Poslovnika izhaja, da je treba vsak pritožbeni razlog za razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence, ki v odgovoru na pritožbo ni dovolj izražen, šteti za nedopustnega. Pritožbeni razlogi ali očitki, ki so navedeni v utemeljitev nasprotne pritožbe in v katerih intervenientka na prvi stopnji v utemeljitev svoje nasprotne pritožbe zgolj napotuje na razloge, navedene v vlogi tožene stranke na prvi stopnji, ne izpolnjujejo te zahteve in jih je treba zato zavreči kot nedopustne, ker niso dovolj podrobni.
(Glej točke 30, 31, 34 in 35.)
Napotitev na:
Sodišče: 17. julij 2008, Campoli proti Komisiji, C‑71/07 P, ZOdl., str. I‑5887, točka 41;
Sodišče prve stopnje: 21. marec 2002, Joynson proti Komisiji, T‑231/99, Recueil, str. II‑2085, točka 154; 14. december 2005, Honeywell proti Komisiji, T‑209/01, ZOdl., str. II‑5527, točka 54
3. Postopek javnega natečaja, določen v členu 29(1) Kadrovskih predpisov, ni način zaposlovanja, ki bi bil izključno zunanji, ker je odprt hkrati za kandidate, ki so zunaj institucij Unije, in za kandidate, ki so že uradniki ali uslužbenci.
(Glej točko 44.)
Napotitev na:
Sodišče: 5. december 1974, Van Belle proti Svetu, 176/73, Recueil, str. 1361, točka 8.
4. Kadrovski predpisi ne vsebujejo splošnih določb, ki bi urejale razvrstitev v plačilni razred zaposlenega uradnika, ki je bil na drugo delovno mesto imenovan kot kandidat, ki je uspešno opravil javni natečaj. Tako imenovanje namreč ne spada med postopke, ki jih Kadrovski predpisi določajo za napredovanje uradnikov; ni pa ga niti mogoče obravnavati kot zaposlovanje v strogem pomenu, ker je bil zadevni uradnik že prej zaposlen. Zaposlovanje se namreč nanaša na položaj osebe, ki je bila prvikrat sprejeta med uradnike Unije, napredovanje pa ureja običajni potek tako začete kariere uradnika Unije. Upoštevnih določb – pa naj gre za Kadrovske predpise, ki urejajo zaposlovanje, ali pa za splošna načela, ki urejajo običajni potek kariere zaposlenih uradnikov Unije – ni mogoče uporabiti po analogiji, ker uporaba drugonavedenih določb od organa, pristojnega za imenovanja, terja, da spoštuje predvsem enakost med zadevnim uradnikom in drugimi uradniki, ki bodo napredovali, uporaba prvonavedenih določb pa ima za posledico zagotovitev enakega obravnavanja vseh kandidatov, ki so uspešno opravili javni natečaj, ne glede na to, ali so že uradniki.
(Glej točko 46.)
Napotitev na:
Sodišče: 15. januar 1985, Samara proti Komisiji, 266/83, Recueil, str. 189, točka 13; 29. januar 1985, Michel proti Komisiji, 273/83, Recueil, str. 347, točka 18; 19. april 1988, Sperber proti Sodišču, 37/87, Recueil, str. 1943, točki 9 in 11 ter navedena sodna praksa; 14. junij 1988, Lucas proti Komisiji, 47/87, Recueil, str. 3019, točka 11;
Sodišče prve stopnje: 28. september 1993, Baiwir in drugi proti Komisiji, od T‑103/92 do T‑105/92, Recueil, str. II‑987, točka 34.
5. Tako kot Kadrovski predpisi ne vsebujejo splošnih določb, ki bi urejala prerazvrstitev v plačilni razred zaposlenega uradnika, ki je bil imenovan na drugo mesto kot kandidat, ki je uspešno opravil javni natečaj, določbe Kadrovskih predpisov tudi ne urejajo prerazvrstitve v naziv zaposlenega uradnika, ki je uspešno opravil javni natečaj, ki mu omogoča dostop do delovnih mest, ki so a priori višji od tistega, ki ga je zasedal.
V zvezi s tem se člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ki ureja razvrstitev uradnikov, vpisanih na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006 in „zaposlenih“ med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, uporablja za zaposlenega uradnika, ki je bil imenovan na drugo delovno mesto kot kandidat, ki je uspešno opravil javni natečaj, le po analogiji in le če bi imel uradnik od uporabe te določbe koristi glede razvoja kariere ali osebnega prejemka, ker so bile prednosti teh določb načeloma prihranjene za uradnike „zaposlene“ med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006.
Čeprav lahko določbe iz Priloge XIII h Kadrovskim predpisom kot posebne prehodne določbe odstopajo od splošnih pravil, ki bi se ob neobstoju posebnih določb uporabljale za obravnavani položaj, ni mogoče iz besedila člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom v povezavi s členom 1(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom sklepati, da je zakonodajalec v kontekstu prehodnih ukrepov, ki veljajo za uradnike, želel opredeliti pojem zaposlovanja na poseben način in kot odstopanje od splošne ureditve, ki bi se lahko nanašala na položaj zaposlenega uradnika, imenovanega na drugo delovno mesto kot kandidata, ki je uspešno opravil javni natečaj. Sodišče Unije pa je razširilo pojem zaposlovanja v ozkem smislu tako, da ta pojem označuje zaposlovanje oseb, ki so že uradniki, le izjemoma in le za primere, v katerih imajo te osebe od tega koristi glede razvoja kariere ali osebnega prejemka.
(Glej točke 46 in od 48 do 52.)
Napotitev na:
Sodišče: zgoraj navedena sodba Samara proti Komisiji, točki 13 in 15; zgoraj navedena sodba Michel proti Komisiji, točka 18; zgoraj navedena sodba Sperber proti Sodišču, točki 9 in 11; zgoraj navedena sodba Lucas proti Komisiji, točke 11, 14 in 15 ter navedena sodna praksa;
Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Baiwir in drugi proti Komisiji, točka 34; 11. julij 2007, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, T‑58/05, ZOdl., str. II‑2523, točka 39.