Tožba, vložena 6. oktobra 2008 - Freistaat Sachsen in Land Sachsen-Anhalt proti Komisiji

(Zadeva T-443/08)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: Freistaat Sachsen in Land Sachsen-Anhalt (zastopnik: U. Soltész, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih stranke

-    za ničen naj se razglasi člen 1 Odločbe Komisije z dne 23. julija 2008 v skladu s členom 231(1) ES v delu, kjer je Komisija ugotovila, da

a) ukrep, ki ga je sprejela Nemčija za kapitalske prispevke za izgradnjo nove južne steze in z njo povezanih letaliških infrastruktur na letališču Leipzig/Halle, pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) ES in

b) znaša ta "državna pomoč" 350 milijonov EUR;

-    naj se Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke v skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki ugovarjata ugotovitvam v prvem delu člena 1 Odločbe Komisije C (2008) 3512 konč. z dne 23. julija 2008 (C 48/2006, prej N 227/2006) o ukrepih Nemčije v dobro DHL in letališča Leipzig/Halle, da kapitalski prispevki, ki jih je Nemčija odobrila letališču Leipzig/Halle, pomenijo državno pomoč letališču in da ta pomoč znaša 350 milijonov EUR.

Tožeči stranka v utemeljitev navajata osem tožbenih razlogov:

Prvič, tožeči stranki trdita, da se pravila o državni pomoči ne morejo uporabiti že zato, ker letališče ni podjetje v smislu teh pravil glede gradnje regionalnih letaliških infrastruktur.

Drugič, pri letališču Leipzig/Halle GmbH gre za državno enonamensko družbo ("single purpose vehicle") organizacijske oblike zasebnega prava, ki skladno s tem, in kot je splošno znano, ne more biti prejemnik državne pomoči, če jo daje država v obliki sredstev, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

Tretjič, izpodbijana odločba je po vsebini kontradiktorna, saj je v njej letališče Leipzig/Halle GmbH obravnavano obenem kot prejemnik in kot dajalec pomoči.

Četrtič, uporaba smernic¹, objavljenih leta 2005, je glede dejstev, ki so obstajala pred objavo smernic, v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti, zahtevo po pravni varnosti, zaupanjem v pravo in načelom enakosti. Po mnenju tožečih strank bi se lahko uporabile le smernice iz leta 1994².

Poleg tega tožeči stranki navajata, da so nove smernice v nasprotju s primarnim pravom Skupnosti, saj so vsebinsko neustrezne in kontradiktorne. V skladu s smernicami iz leta 2005 so tudi letališke gradnje podrejene pravilom o pomoči, medtem ko je bila v prejšnjih smernicah iz leta 1994 ta dejavnost izrecno izključena iz uporabe pravil o državni pomoči. S stališča diametralnega nasprotja vsebin iz starih in novih smernic in glede na to, da smernice iz leta 1994 niso bile razveljavljene, je nejasno, kako naj bi bilo pravno ocenjeno financiranje letaliških infrastruktur.

Šestič, tožeči stranki trdita, da je Komisija kršila postopek, ker ni uporabila določb Uredbe (ES) št. 659/1999³ o obstoječi pomoči glede kapitalskih prispevkov, ki jih je štela za pomoč.

Sedmič, smernice iz leta 2005 so tudi predmet delitve pristojnosti med državami članicami in Komisijo, saj Komisija širi svojo pristojnost preko okvirjev, ki jih določa Pogodba ES, s sprejetjem razširjene razlage bistvenega merila za "podjetje" v členu 87(1) ES in kot rezultat te razširjene razlage podreja postopke, ki so znotraj upravne pristojnosti nacionalnih organov, nadzoru institucij Skupnosti.

Končno naj bi bila izpodbijana odločba kontradiktorna in naj bi kršila obveznost obrazložitve iz člena 253 ES.

____________

¹ - Sporočilo Komisije - Smernice Skupnosti o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč, UL 2005, C 312, str. 1.

² - Sporočilo Komisije - Uporaba členov 92 in 93 Pogodbe ES in člena Sporazuma EGP o državni pomoči za letalski sektor, UL 1994, C 350, str. 7.

³ - Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).