Tožba, vložena 27. januarja 2010 - AC-Treuhand proti Evropski komisiji

(Zadeva T-27/10)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: AC-Treuhand AG (Zürich, Švica) (zastopnika: C. Steinle in I. Hermeneit, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Odločba Komisije C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2008 (zadeva COMP/38589 - toplotni stabilizatorji), kolikor se nanaša na tožečo stranko, naj se razglasi za nično;

podredno, višina globe, naložene tožeči stranki v členu 2, točki 17 in 38, navedene odločbe, naj se primerno zmanjša;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 v zadevi COMP/38589 - toplotni stabilizatorji. V izpodbijani odločbi so bile tožeči stranki in drugim podjetjem naložene globe zaradi kršitve člena 81 ES in - od 1. januarja 1994 - člena 53 Sporazuma EGP. Tožeča stranka je bila po mnenju Komisije udeležena v vrsti omejevalnih sporazumov in/ali usklajenih ravnanj na področju kositrnih stabilizatorjev in na področju ESBO/estrov v EGP, ki so zajemala določitev cen, razdelitev trga na podlagi razdelitve prodajnih kvot, razdelitev in dodelitev strank ter izmenjavo gospodarsko občutljivih informacij, zlasti o strankah, proizvodnji in prodaji.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja devet tožbenih razlogov.

Prvič, tožeča stranka uveljavlja, da Komisija napačno izhaja iz tega, da je obstajal omejevalni sporazum v zvezi s kositrnimi stabilizatorji do 21. marca 2000 in v zvezi z EBSO/estrom do 26. septembra 2000. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da je omejevalni sporazum prenehal že sredi 1999.

Kot drugi tožbeni razlog tožeča stranka navaja, da je pooblastilo Komisije, da naloži globo, zastaralo. Trdi, da se je absolutni zastaralni rok 10 let iztekel sredi 1999. Dalje naj se zastaralni rok ne bi pretrgal med sodnim postopkom v povezanih zadevah Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals proti Komisiji (T-125/03 in T-253/03).

Tretjič, očita se kršitev člena 81 ES in načela zakonitosti, saj tožeči stranki kot svetovalnemu podjetju ni mogoče naložiti kazni na podlagi člena 81 ES. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da besedilo ne zajema njenega ravnanja in da take razlage ob storitvi kršitve nikakor ni bilo mogoče predvideti.

Podredno tožeča stranka v okviru četrtega, petega in šestega tožbenega razloga Komisiji očita napako pri izračunu globe. Natančneje, tožeča stranka trdi, da bi se ji smelo naložiti le simbolično globo, saj razlage, da so s členom 81 ES zajeta tudi svetovalna podjetja, ob storitvi kršitve ni bilo mogoče predvideti. Dalje naj bi bila podana kršitev smernic o načinu določanja glob¹, saj se globe ne bi smelo naložiti pavšalno, temveč bi jo bilo treba izračunati na podlagi honorarja, ki ga je tožeča stranka prejela za opravljene storitve. Poleg tega naj bi Komisija, ker je šlo za eno samo kršitev, kršila 10-odstotno mejo iz člena 23(2), drugi stavek, Uredbe (ES) št. 1/2003². Tožeča stranka v zvezi s tem tudi navaja, da naložene globe ogrožajo obstoj podjetja in niso združljive z namenom te zgornje meje.

V okviru zadnjih treh tožbenih razlogov tožeča stranka navaja kršitev postopka. Očita, da je bilo kršeno načelo razumnega trajanja postopka (sedmi tožbeni razlog), da je bila prepozno obveščena o preiskovalnem postopku, ki je tekel zoper njo (osmi tožbeni razlog) in dejstvo, da o izpodbijani odločbi ni bila pravilno obveščena (deveti tožbeni razlog).

____________

¹ - Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2).

² - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).