Združeni zadevi T‑202/10 RENV II in T‑203/10 RENV II

Stichting Woonlinie in drugi

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Socialno stanovanje – Shema pomoči zadrugam za socialna stanovanja – Obstoječe pomoči – Zaveze države članice – Sklep, s katerim je pomoč razglašena za združljivo z notranjim trgom – Člen 17 Uredbe (ES) št. 659/1999 – Storitev splošnega gospodarskega pomena – Člen 106(2) PDEU – Opredelitev naloge javne službe“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 15. novembra 2018

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pripravljalni ukrepi – Izključitev – Dopis Komisije, v katerem so izraženi dvomi glede združljivosti pomoči z notranjim trgom in so predlagani primerni ukrepi – Akt, ki pomeni fazo v postopku priprave odločbe, s katero se ugotovi nezdružljivost pomoči z notranjim trgom – Izključitev

(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 17)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Shema pomoči – Pojem – Izplačilo individualnih pomoči – Vključitev

(člen 108 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(d))

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Shema pomoči – Pojem – Potreba po zakonski določbi kot podlagi za navedeno shemo – Neobstoj

(člen 108 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(d))

4.      Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razširitev obstoječega tožbenega razloga

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 84(1))

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Izključitev – Pogoji, navedeni v sodbi Altmark – Kumulativnost

(člen 107(1) PDEU)

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Razlikovanje med testom Altmark, namenjenim ugotavljanju obstoja pomoči, in testom iz člena 106(2) PDEU, ki omogoča ugotovitev združljivosti pomoči z notranjim trgom

(člena 106(2) in 107(1) PDEU)

7.      Konkurenca – Podjetja pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Opredelitev pojma storitev splošnega gospodarskega pomena – Diskrecijska pravica držav članic – Meje – Omejen nadzor Komisije in omejen sodni nadzor v primeru očitne napake

(člena 106(2) in 107(1) PDEU)

8.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe pomoči – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Preizkus, ki ga opravi Komisija o združljivosti pomoči s skupnim trgom – Potreba po upoštevanju tveganja za čezmerno nadomestilo zgolj za naprej

(člena 106(2) in 107(1) PDEU)

9.      Konkurenca – Podjetja pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Ocena dodatnih stroškov, nastalih z opravljanjem javne službe – Diskrecijska pravica Komisije

(člen 106(2) PDEU)

1.      Ker dopis Komisije, sprejet na podlagi člena 17 Uredbe št. 659/1999 o spremembah uporabe člena 108 PDEU, v katerem je Komisija podvomila o združljivosti sheme pomoči z notranjim trgom ter predlagala primerne ukrepe, pomeni prvo fazo priprave odločbe o ugotovitvi neskladnosti sheme pomoči z notranjim trgom in ker so bili ti dvomi potrjeni s to odločbo, pritožnici ne bi smelo biti onemogočeno, da se v utemeljitev svoje pritožbe zoper navedeno odločbo sklicuje na nezakonitost presoje, ki jo ta dopis vsebuje.

(Glej točko 41.)

2.      Iz člena 1(d) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU je razvidno, da dejstvo, da se izplačajo individualne pomoči, ne izključuje obstoja sheme, na podlagi katere so te pomoči dodeljene.

V zvezi s tem dejstvo, da Komisija prejme pritožbe glede individualne prodaje zemljišč po cenah, ki so nižje od tržnih, ne nasprotuje obstoju sheme pomoči, na podlagi katere so dodeljene te individualne pomoči.

(Glej točko 50.)

3.      Zahteva po zakonski določbi kot podlagi za shemo pomoči ni del opredelitve sheme pomoči v smislu člena 1(d) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU.

(Glej točko 51.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 63.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 72 do 74.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 76 in 77.)

7.      Kljub temu, da ima država članica široko diskrecijsko pravico glede odločanja o tem, kaj šteje kot storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP), mora vseeno pravno zadostno dokazati, da je njen obseg nujen in sorazmeren glede na dejanske potrebe po javnih storitvah. Dokazno breme za dokaz dovolj jasne razmejitve SSGP je namreč naloženo nacionalnim organom. Neobstoj dokaza, ki bi ga predložila država članica, da sta ti merili izpolnjeni, ali neupoštevanje teh meril lahko pomenita očitno napako pri presoji, ki jo mora Komisija upoštevati.

Glede na, prvič, široko polje proste presoje, ki ga ima država članica pri opredelitvi naloge kot SSGP in pri pogojih njenega opravljanja, in drugič, obseg nadzora, omejenega na očitno napako, ki ga je Komisija pooblaščena izvajati na tej podlagi, nadzor, ki ga mora Splošno sodišče opraviti nad presojo Komisije v zvezi s tem, prav tako ne sme preseči iste meje ter da se mora zato s tem nadzorom le preučiti, ali je Komisija upravičeno ugotovila ali zavrnila obstoj očitne napake države članice.

(Glej točke 81, 82 in 98.)

8.      Preizkus obstoječih pomoči, ki ga opravi Komisija, lahko privede le do sklepa, ki ima učinke za naprej. Torej lahko Komisija predlaga ustrezne ukrepe samo, če meni, da pri zadevni ureditvi financiranja v prihodnje obstaja tveganje za čezmerno nadomestilo.

Čeprav se v teh okoliščinah lahko zgodi, da je med rednim preverjanjem obstoječe pomoči pomembno, da se za presojo združljivosti te pomoči s skupnim trgom glede na posebne okoliščine obravnave zadeve ugotavlja morebitno prekomerno nadomestilo za nazaj, to ne spreminja tega, da tako ugotavljanje ni vedno nujno potrebno za pravilno presojo nujnosti predlaganja ustreznih ukrepov za naprej in za določitev teh ukrepov. Tveganje ali neobstoj tveganja za čezmerno nadomestilo za naprej sta nazadnje odvisna predvsem od dejanskih značilnosti sistema financiranja in ne od okoliščine, da naj bi ta sistem v preteklosti v praksi povzročil čezmerno nadomestilo.

V zvezi s tem Komisiji v dopisu na podlagi člena 17 Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU, ki vsebuje njeno predhodno oceno, ni treba dokazati, da so stanovanjske zadruge za pomožne dejavnosti dejansko prejele državne pomoči ali da je dejansko prišlo do navzkrižnega subvencioniranja.

(Glej točke 120 in od 154 do 156.)

9.      Jasna opredelitev storitve splošnega gospodarskega pomena (SSGP) je nujna za zagotovitev spoštovanja pogoja sorazmernosti pomoči, in sicer za zagotovitev, da dodeljeno nadomestilo ne presega tistega, kar je nujno za izpolnitev naloge javne službe.

V zvezi s tem Komisija s tem, ko od nacionalnih organov zahteva, naj opredelijo SSGP v zvezi s socialnimi stanovanji glede na ciljno skupino socialno prikrajšanih gospodinjstev, od njih zahteva, naj jasno opredelijo naloge javne službe, za katere so odobrena nadomestila. Na podlagi te jasne opredelitve je tako mogoče določiti stroške, nastale z izvajanjem SSGP, in preprečiti na eni strani prekomerna nadomestila in na drugi strani, da se za dejavnosti, ki jih stanovanjske zadruge opravljajo zunaj obsega SSGP, v izogib navzkrižnemu subvencioniranju ne prejemajo državne pomoči.

(Glej točki 148 in 149.)