Tožba, vložena 11. marca 2024 – Italijanska republika/Evropski parlament in Svet Evropske unije

(Zadeva C-194/24)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopniki: G. Palmieri, agentka, skupaj z M. Di Benedettom in S. Fiorentinom, avvocati dello Stato, ter G. Lillom, procuratore dello Stato)

Toženi stranki: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost Uredbe (EU) 2023/2842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, uredb Sveta (ES) št. 1967/2006 in (ES) št. 1005/2008 ter uredb (EU) 2016/1139, (EU) 2017/2403 in (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta glede nadzora ribištva, objavljene v Uradnem listu Evropske unije 20. decembra 2023, serija L;

Svetu in Parlamentu naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga.

Prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, kršitev členov 7, 8, 31 in 52(1), (2) in (4) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter na kršitev členov 52(3) in 53 Listine v povezavi s členom 18 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Izpodbijana uredba s tem, da nalaga obvezno namestitev nadzornih videokamer na krovu plovil kot ukrep nadzora nad spoštovanjem obveznosti iztovarjanja, uvaja omejitev pravice do spoštovanja zasebnega življenja vkrcanih oseb, pravice do varstva njihovih osebnih podatkov in pravice delavca do dostojnih delovnih pogojev, ki je popolnoma nesorazmerna z interesom, ki se mu sledi, tudi ob upoštevanju obstoja primernih alternativ, ki bi omogočile učinkovito uresničevanje tega cilja ob manjšem žrtvovanju nasprotnih interesov; navedena uredba vsekakor ne zagotavlja ustreznega varstva teh pravic.

Drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 3(3) PEU, kršitev členov 101 in naslednjih ter člena 120 PDEU, pa tudi na kršitev Protokola št. 27 o notranjem trgu in konkurenci

Dodelitev obsežne diskrecijske pravice organom posameznih držav članic pri opredelitvi kršitve kot hude pomeni poseg oziroma potencialen poseg v načelo enakega obravnavanja gospodarskih subjektov in posledično izkrivljanje konkurence znotraj Evropske unije, saj bi različne države lahko sistem sankcioniranja presojale različno.

____________