Zadeva C‑192/18
Evropska komisija
proti
Republiki Poljski
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. novembra 2019
„Neizpolnitev obveznosti države – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Pravna država – Učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije – Načeli neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov – Znižanje upokojitvene starosti za sodnike poljskih splošnih sodišč – Možnost nadaljevanja opravljanja sodniških funkcij po dopolnitvi na novo določene starosti po odobritvi ministra za pravosodje – Člen 157 PDEU – Direktiva 2006/54/ES – Člen 5(a) in člen 9(1)(f) – Prepoved diskriminacije na podlagi spola v zvezi s plačilom, zaposlovanjem in delom – Uvedba različne upokojitvene starosti glede na spol za sodnice in sodnike poljskih splošnih sodišč in Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) ter za poljske državne tožilke in tožilce“
1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Upoštevni položaj – Stanje po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju
(člen 258 PDEU)
(Glej točko 38.)
2. Socialna politika – Delavci in delavke – Enako plačilo – Osebni prejemki – Pojem – Ureditev starostnih pokojnin sodnikov in državnih tožilcev, izplačanih na podlagi delovnega razmerja – Vključitev
(člen 157 PDEU)
(Glej točke od 52 do 60.)
3. Socialna politika – Delavci in delavke – Dostop do zaposlitve in delovni pogoji – Enako obravnavanje – Direktiva 2006/54 – Področje uporabe – Ureditev starostnih pokojnin sodnikov in državnih tožilcev, izplačanih na podlagi delovnega razmerja – Vključitev
(Direktiva 2006/54 Evropskega parlamenta in Sveta, uvodna izjava 14 in členi 5, 7(2) in 9)
(Glej točke od 64 do 66.)
4. Socialna politika – Delavci in delavke – Enako plačilo – Dostop do zaposlitve in delovni pogoji – Enako obravnavanje – Direktiva 2006/54 – Različne upokojitvene starosti glede na spol za sodnice in sodnike, ki so zaposleni na splošnih sodiščih in na vrhovnem sodišču, ter za poljske državne tožilke in tožilce – Diskriminacija na podlagi spola – Utemeljitev – Neobstoj
(člen 157 PDEU; Direktiva 2006/54 Evropskega parlamenta in Sveta, členi 3, 5(a) in 9(1)(f))
(Glej točke 70, 71, 73, 75, 77 in točko 1 izreka.)
5. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, ki so nujna za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva – Obseg
(člena 2 in 19 PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
(Glej točke od 91 do 96.)
6. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Načelo neodvisnosti sodnikov – Obseg
(člena 2 in 19(1), drugi pododstavek, PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)
(Glej točke 98, 99 in od 101 do 108.)
7. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, ki so nujna za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva – Spoštovanje načel neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov – Nacionalni predpis o pooblastitvi ministra za pravosodje za odobritev oziroma zavrnitev nadaljevanja opravljanja funkcije sodnikov splošnega sodišča po dopolnitvi znižane upokojitvene starosti – Kršitev
(člena 2 in 19 PEU)
(Glej točke od 111 do 113, od 115 do 117, od 119 do 123, 129 in točko 2 izreka.)
Povzetek
Poljska pravila v zvezi z upokojitveno starostjo sodnikov in državnih tožilcev, sprejeta julija 2017, so v nasprotju s pravom Unije
Sodišče, v sestavi velikega senata, je v sodbi Komisija/Poljska (Neodvisnost splošnih sodišč) (C‑192/18), izdani 5. novembra 2019, ugodilo tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo je vložila Komisija proti Republiki Poljski, in ugotovilo, da ta država članica ni izpolnila obveznosti iz prava Unije po eni strani s tem, da je uvedla različne upokojitvene starosti glede na spol za poljske sodnice in sodnike ter za poljske državne tožilke in tožilce, in po drugi strani s tem, da je znižala upokojitveno starost za sodnike poljskih splošnih sodišč ter ministra za pravosodje ob tem pooblastila za sprejetje odločitve o podaljšanju mandata teh sodnikov.
S poljskim zakonom z dne 12. julija 2017 je bila znižana upokojitvena starost sodnikov poljskih splošnih sodišč in državnih tožilcev ter starostna meja za predčasno upokojitev sodnikov Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) na 60 let za sodnice in 65 let za sodnike, medtem ko je bila ta starost pred tem za oba spola 67 let. Poleg tega je bila s tem zakonom ministru za pravosodje podeljena pristojnost, da podaljša mandat sodnikom splošnih sodišč prek novih upokojitvenih starosti, ki sta različni glede na spol. Komisija je menila, da so ta pravila v nasprotju s pravom Unije(1), je pri Sodišču vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti.
Prvič, Sodišče se je najprej izreklo glede razlik, ki so bile vzpostavljene s tem zakonom v zvezi z upokojitveno starostjo sodnic in državnih tožilk na eni strani ter upokojitveno starostjo sodnikov in državnih tožilcev na drugi. Glede tega je najprej navedlo, da starostne pokojnine, do katerih so upravičeni navedeni sodniki in sodnice ter državni tožilci in državne tožilke, spadajo na področje uporabe člena 157 PDEU, v skladu s katerim vsaka država članica zagotovi uporabo načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske. Zadevne pokojninske sheme prav tako spadajo na področje uporabe določb Direktive 2006/54, katerih cilj je enako obravnavanje v poklicnih sistemih socialne varnosti. Sodišče je nato presodilo, da so bili s tem istim zakonom uvedeni pogoji, ki pomenijo neposredno diskriminacijo na podlagi spola, zlasti kar zadeva trenutek, ko lahko zadevne osebe dejansko začnejo uživati ugodnosti iz zadevnih pokojninskih shem. Nazadnje je zavrnilo utemeljitev Republike Poljske, da tako določene razlike med sodniki in sodnicami ter državnimi tožilci in državnimi tožilkami glede starosti, ki je potrebna za dostop do starostne pokojnine, pomenijo pozitivno diskriminacijo. S temi razlikami namreč ni mogoče izravnati omejitev, ki jih na poklicni poti utrpijo javne uslužbenke, tako da bi jim pomagale v njihovem poklicnem življenju in bi odpravile težave, s katerimi se lahko srečujejo med svojo poklicno kariero. Sodišče je zato ugotovilo, da zadevna zakonodaja krši člen 157 PDEU in Direktivo 2006/54.
Drugič, Sodišče je preučilo ukrep, s katerim je bil minister za pravosodje pooblaščen, da odobri ali zavrne nadaljnje opravljanje sodniške funkcije sodnikom poljskih splošnih sodišč po dopolnitvi nove upokojitvene starosti teh sodnikov, kot je bila znižana. V skladu zlasti s sodbo z dne 24. junija 2019, Komisija/Poljska (Neodvisnost vrhovnega sodišča)(2), je najprej zavzelo stališče glede uporabljivosti in obsega člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, ki državam članicam nalaga obveznost, da vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. V zvezi s tem je navedlo, da lahko poljska splošna sodišča v tej vlogi odločajo o vprašanjih v zvezi z uporabo prava Unije, tako da morajo izpolnjevati zahteve, ki izhajajo iz takega varstva. Za zagotovitev, da lahko zagotavljajo takšno varstvo, pa je ohranitev njihove neodvisnosti bistvenega pomena.
V skladu z ustaljeno sodno prakso ta neodvisnost terja, da zadevni organ izvršuje svoje pristojnosti povsem samostojno in nepristransko. Sodišče je v zvezi s tem navedlo, da okoliščina, da je organu, kot je minister za pravosodje, podeljena pristojnost, da odobri oziroma ne odobri podaljšanja opravljanja sodniške funkcije po dopolnitvi redne upokojitvene starosti, sama po sebi sicer ne zadošča za ugotovitev kršitve načela neodvisnosti. Vendar je ugotovilo, da so vsebinski pogoji in postopkovna pravila v zvezi s to pristojnostjo v obravnavanem primeru taki, da lahko povzročijo legitimne dvome v zvezi z zavarovanostjo zadevnih sodnikov pred zunanjimi dejavniki in njihovo nevtralnostjo. Po eni strani so namreč merila, na podlagi katerih mora minister sprejeti svojo odločitev, preveč nedoločna in nepreverljiva, navedene odločitve pa ni treba obrazložiti in zoper njo ni mogoče vložiti pravnega sredstva. Po drugi strani je trajanje obdobja, v katerem bi tako lahko sodniki čakali na odločitev ministra, stvar prostega preudarka tega ministra.
Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da nujno potrebna zavarovanost sodnikov v zvezi s kakršnimi koli zunanjimi posegi ali pritiski zahteva nekatera jamstva, kot je neodstavljivost, s katerimi se zaščitijo osebe, ki jim je poverjena naloga sojenja. Načelo neodstavljivosti zlasti zahteva, da lahko sodniki ostanejo na položaju, dokler ne dopolnijo obvezne upokojitvene starosti ali dokler jim ne poteče mandat, če je ta začasen. Navedeno načelo sicer ni popolnoma absolutno, vendar je v zvezi z njim mogoče določiti izjeme le, če to upravičujejo legitimni in nujni razlogi, pri čemer je treba spoštovati načelo sorazmernosti. V obravnavanem primeru pa kombinacija ukrepa znižanja redne upokojitvene starosti sodnikov poljskih splošnih sodišč in podelitve pristojnosti ministru za pravosodje, da po prostem preudarku odobri nadaljevanje izvajanja funkcij teh sodnikov prek tako določene nove upokojitvene starosti za obdobje desetih let za sodnice in petih let za sodnike, krši to načelo neodstavljivosti. Ta kombinacija ukrepov namreč lahko pri pravnih subjektih ustvarja legitimne dvome glede tega, da bi lahko bil novi sistem v resnici namenjen temu, da se ministru omogoči, da odstrani nekatere skupine sodnikov po tem, ko so dopolnili na novo določeno redno upokojitveno starost, hkrati pa drugi del teh sodnikov obdrži na položaju. Poleg tega ker za sprejetje odločitve ministra ni določen noben rok in ker zadevni sodnik nadaljuje z opravljanjem svoje funkcije do sprejetja te odločitve, je lahko morebitna negativna odločitev ministra sprejeta po tem, ko je zadevni sodnik ohranil položaj po dopolnitvi nove upokojitvene starosti.