Tožba, vložena 30. januarja 2007 - Iride in Iride Energia proti Komisiji
(Zadeva T-25/07)
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Tožeči stranki: Iride in Iride Energia (Torino, Italija) (Zastopniki: L. G. Radicati di Brozolo, M. Merola in C. Bazoli, avvocati)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožečih strank
naj se Odločba razglasi za nično v delu, v katerem ukrepe šteje za državne pomoči, in v delu v katerem je z njo zadržano izplačilo pomoči dokler Italija ne predloži dokazov, da je AEM Torino vrnil pomoč, ki je bila razglašena za nezakonito in nezdružljivo z Odločbo 2003/193/ES z dne 5. junija 2002, in sicer gre za davčne olajšave za nekdanja občinska komunalna podjetja;
naj se Komisiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožba družb Iride SpA in Iride Energia SpA (tožeči stranki) je vložena zoper odločbo z dne 8. novembra 2006, s katero je Komisija ustavila postopek na podlagi člena 88(2) ES, in sicer glede preizkusa združljivosti povračila, ki ga namerava Italija odobriti AEM Torino zaradi nasedlih stroškov na področju energetike
1, s pravom Skupnosti.
Tožeče stranke predlagajo, da Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti odločbo razglasi za nično v delu, v katerem ukrepe, sprejete za povračilo nasedlih stroškov, ki so AEM Torino nastali med liberalizacijo energetskega sektorja, šteje za državno pomoč, in v delu kjer je z njo zadržano izplačilo pomoči dokler Italija Komisiji ne dokaže, bodisi, da AEM ni prejel pomoči, ki je bila razglašena za nezakonito in nezdružljivo z odločbo 2003/193/ES glede davčnih olajšav za nekdanja občinska komunalna podjetja, bodisi, da je AEM vrnil vso morebitno prejeto pomoč, skupaj z obrestmi.
Tožba je utemeljena inter alia z naslednjimi tožbenimi razlogi:
a) Zadevni ukrep ne predstavlja državne pomoči, saj ni bil financiran z državnimi sredstvi, in prejemniki od njega nimajo neodplačne koristi.
b) Sodba v zadevi
Deggendorf2 se v tej zadevi ne more uporabiti. Komisiji ni uspelo dokazati obstoja pogojev (in predvsem obstoja možnega skupnega učinka predhodnih ukrepov in novih ukrepov), ki na podlagi načel, izhajajočih iz te sodbe, morajo biti podani, da se ustavi plačilo pomoči. Komisiji še zlasti ni uspelo pojasniti, kako lahko skupni učinki nastanejo na podlagi pomoči, ki je predmet odločbe glede davčnih olajšav in ukrepov kot so nasedli stroški, ki so namenjeni zgolj izenačitvi, in katerih učinki se nanašajo na preteklost in torej omogočajo amortizacijo stroškov, nastalih v obdobju, ko je bil trg reguliran na način, podoben tistemu, v katerem bi delovala podjetja, če ne bi bilo liberalizacije sektorja preden so bili zgoraj omenjeni stroški v celoti amortizirani.