Tožba, vložena 29. septembra 2008 - Performing Right Society Ltd proti Komisiji

(Zadeva T-421/08)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Performing Right Society Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: J. Rivas Andrés in M. Nissen, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Odločba Komisije z dne 16. julija 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/C2/38.698 - CISAC) naj se razglasi za nično, ker v njej ni naveden datum začetka kršitev in torej tudi ne trajanje teh kršitev;

razglasi naj se ničnost člena 3 in/ali člena 4(2) Odločbe Komisije z dne 16. julija 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/C2/38.698 - CISAC);

podredno, razglasi naj se ničnost člena 3 in/ali člena 4(2) Odločbe Komisije z dne 16. julija 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/C2/38.698 - CISAC) v delu, v katerem se nanaša(ta) na tožečo stranko;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga, naj se Odločba Komisije C(2008) 3435 z dne 16. julija 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/C2/38.698 - CISAC) v skladu s členom 230 ES v celoti ali deloma razglasi za nično.

S prvim tožbenim razlogom zatrjuje, da obrazložitev v izpodbijani odločbi ne podpira ugotovitev o kršitvah v zvezi s katero koli od naslednjih treh oblik izkoriščanja: satelitskim predvajanjem, spletno distribucijo in kabelsko distribucijo. Na tej podlagi tožeča stranka zatrjuje, da Komisija ni predložila dokazov o zatrjevanem usklajenem ravnanju, v katerem so sodelovali vsi člani CISAC s sedežem v EGP, s tem da so omejili svoja vzajemna pooblastila, tako da veljajo le na njihovih lastnih območjih. Tožeča stranka meni, da je bila s tem storjena napaka v presoji in da sta bila kršena člena 81 ES in 253 ES. Zatrjuje namreč, da ravnanja članov CISAC s sedežem v EGP ni mogoče označiti kot vzporedno ravnanje, kot to dokazujejo izjeme od ozemeljskih omejitev, ki so navedene v sami izpodbijani odločbi. Poleg tega meni, da izpodbijana odločba ni dovolj obrazložena, saj v njej ni naveden datum začetka kršitev in torej tudi ne trajanje teh kršitev, zlasti usklajenega ravnanja, s čimer sta bila kršena člena 2 in 16(1) Uredbe (ES) št. 1/2003¹.

Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje, da je obrazložitev v izpodbijani odločbi napačna, saj ne dokazuje, da je sodelovala pri domnevnem usklajenem ravnanju. Poleg tega je po mnenju tožeče stranke njeno ravnanje mogoče razložiti tudi drugače, kot da je šlo za usklajeno ravnanje, in sicer da se je za to rešitev odločila, ker je menila, da je s poslovnega vidika boljša. Meni tudi, da bi morala Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso preizkusiti, ali bi odločitev, da se eni ali več kolektivnim organizacijam omogoči, da konkurirajo lokalni kolektivni organizaciji in organizaciji, ki podeljuje neposredne licence, pomenila gospodarsko razumno individualno ravnanje.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje, da z ukrepi, naloženimi v členu 4(2) izpodbijane določbe, ni mogoče zagotoviti prenehanja zatrjevane kršitve, saj vzpostavljajo pravno negotovost, so neupravičeni, nepotrebni in/ali nesorazmerni.

S četrtim tožbenim razlogom zatrjuje, da je Komisija kršila njeno pravico do izjave, saj je ni obvestila o razlogih, zaradi katerih ni sprejela predlaganih zavez.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003 L 1, str. 1).