SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 21. maja 2014(*)
„Postopek – Odmera stroškov“
V zadevi T‑145/08 DEP,
Atlas Transport GmbH s sedežem v Düsseldorfu (Nemčija), ki jo zastopajo U. Hildebrandt, K. Schmidt-Hern, B. Weichhaus in A. Feutlinske, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT),
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Atlas Air, Inc. s sedežem v Wilmingtonu, Delaware (Združene države), ki jo zastopa R. Dissmann, odvetnik,
zaradi predloga za odmero stroškov na podlagi sodbe Splošnega sodišča z dne 16. maja 2011 v zadevi Atlas Transport proti UUNT – Atlas Air (ATLAS) (T‑145/08, ZOdl., str. II‑2073),
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi M. Prek, predsednik, I. Labucka, sodnica, in V. Kreuschitz (poročevalec), sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep(1)
[…]
Pravo
Pristojnost Splošnega sodišča
10 Najprej je treba ugotoviti, ali je Splošno sodišče pristojno za odločanje o predlogu intervenientke glede stroškov, ki jih je ta priglasila v postopku pred Splošnim sodiščem, čeprav je Sodišče z zgoraj v točki 3 navedenim sklepom Atlas Transport proti UUNT tožeči stranki naložilo plačilo stroškov.
11 V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s členoma 137 in 184 Poslovnika Sodišča ter tudi členom 87(1) Poslovnika Splošnega sodišča sodba ali sklep, s katerim se postopek konča, vsebuje odločbo o stroških.
12 V obravnavani zadevi je Sodišče z zgoraj v točki 3 navedenim sklepom Atlas Transport proti UUNT zavrglo pritožbo tožeče stranke in ji naložilo plačilo stroškov. Sklep glede plačila stroškov je treba razlagati tako, da zajema samo stroške pritožbe. Dejstvo, da je Sodišče pritožbo zavrglo, pomeni, da ni razveljavilo odločitve Splošnega sodišča o stroških. Zato mora Splošno sodišče presoditi zneske, ki se lahko povrnejo na podlagi postopka, ki je potekal pred njim v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj v točki 3 navedena sodba ATLAS in v kateri je intervenientka intervenirala (glej v tem smislu sklepa Sodišča z dne 17. novembra 2005 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT, C‑3/03 P‑DEP, neobjavljen v ZOdl., točke 2 in od 12 do 14, ter z dne 11. januarja 2008 v združenih zadevah CEF in CEF Holdings proti Nederlandse Federatieve Vereniging voor de Groothandel op Elektrotechnisch Gebied in Technische Unie, C‑105/04 P‑DEP in C‑113/04 P‑DEP, neobjavljen v ZOdl., točka 22).
13 Splošno sodišče je torej pristojno za odločanje o predlogu za odmero stroškov v zvezi s postopkom pred njim, v katerem je bila izdana zgoraj v točki 3 navedena sodba ATLAS.
Stroški, ki so nastali v okviru postopkov pred oddelkom za izbris in odborom za pritožbe
14 Intervenientka je določila urne postavke oseb, ki so sodelovale v različnih postopkih, ter navedla število ur, ki so jih te osebe opravile, in stroške v zvezi s postopkoma pred oddelkom za izbris in odborom za pritožbe. Celoten znesek teh stroškov po navedbah intervenientke znaša 83.261,48 EUR. Tožeča stranka izpodbija predlog za povrnitev teh stroškov, ker naj ne bi bili dovolj natančno določeni.
15 Člen 92(1) Poslovnika določa:
„Če pride do spora glede stroškov, ki se lahko povrnejo, Splošno sodišče na predlog zadevne stranke in po opredelitvi nasprotne stranke odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.“
16 Člen 136(2) Poslovnika določa, da se za stroške, ki se lahko povrnejo, štejejo „[s]troški, ki so bili za stranke v postopku pred odborom za pritožbe nujni, in stroški, ki so nastali zaradi vložitve prevodov pisnih vlog ali pisanj v jezik postopka iz drugega pododstavka člena 131(4)“.
17 V delu, v katerem predlog intervenientke zadeva stroške postopka pred oddelkom za izbris, iz člena 136(2) Poslovnika izhaja, da Splošno sodišče ni pristojno za odločanje o stroških v zvezi s postopkom pred oddelkom za izbris pri UUNT. Zato je treba v zvezi s tem predlog intervenientke razglasiti za nedopusten (glej v tem smislu sklep Splošnega sodišča z dne 17. julija 2012 v združenih zadevah Budějovický Budvar proti UUNT – Anheuser-Busch (BUD), od T‑60/04 DEP do T‑64/04 DEP, točka 9 in navedena sodna praksa)].
18 V delu, v katerem predlog intervenientke zadeva stroške postopka pred odborom za pritožbe, je treba opozoriti, da v skladu s členom 81(1) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146) (postal člen 85(1) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)) stranka, ki izgubi v postopku za ugotovitev ničnosti, nosi stroške druge stranke, pa tudi vse stroške, ki jih povzroči sama in so nujni za potek postopka, vključno s potnimi stroški, stroški bivanja in plačilom posrednika, svetovalca ali zastopnika, v mejah tarife, določene za vsako kategorijo stroškov pod pogoji, določenimi v izvedbeni uredbi.
19 Člen 81(6) Uredbe št. 40/94 (postal člen 85(6) Uredbe št. 207/2009) določa:
„[…] [O]dbo[r] za pritožbe določi znesek stroškov, ki jih je treba plačati […], če so stroški, ki jih je treba plačati, omejeni na pristojbine, plačane U[UNT], in stroške zastopanja. V vseh drugih primerih tajništvo odbora za pritožbe […] določi znesek stroškov, ki se na zahtevo povrnejo. Zahteva je dopustna le v dveh mesecih po dnevu, ko je odločba, za katero je bila vložena prijava za določitev stroškov, postala dokončna. Tako določen znesek se lahko spremeni z odločbo […] odbora za pritožbe na zahtevo, vloženo v predpisanem roku.“
20 V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe zavrgel pritožbo tožeče stranke, ne da bi odločal o stroških postopka pred njim. V skladu z zgoraj navedenimi določbami bi morala intervenientka vložiti prijavo pri tajništvu odbora za pritožbe za določitev zneska stroškov, ki jih je treba povrniti v zvezi s postopkom pred odborom za pritožbe.
21 Tožba pred Splošnim sodiščem in pritožba pred Sodiščem ne vplivata na to presojo, saj niti v sodbi Splošnega sodišča niti v sklepu Sodišča ni bil izražen dvom glede zakonitosti odločitve odbora za pritožbe. Ta sodna postopka sta povzročila zgolj zamik v datumu, na katerega je odločitev odbora za pritožbe, v zvezi s katero je bila podana prijava glede odmere stroškov, postala dokončna.
22 Tako po analogiji s primerom, ko odbor za pritožbe odloči o stroških in ta odločitev ostane veljavna, potem ko je tožba tožeče stranke pred Splošnim sodiščem zavrnjena, to ne odloča o stroških postopka pred odborom za pritožbe (glej v tem smislu sklep Splošnega sodišča z dne 6. marca 2013 v zadevi Polsko-Amerykański dom inwestycyjny proti UUNT – Pfizer (VIAGUARA), T‑332/10 DEP, točki 61 in 62 ter navedena sodna praksa), Splošnemu sodišču v obravnavani zadevi ni treba odločati o stroških postopka pred odborom za pritožbe. Intervenientka bi morala namreč v skladu s členom 85(6) Uredbe št. 207/2009 v tajništvu odbora za pritožbe vložiti prijavo za odmero stroškov postopka pred njim, ki se povrnejo, v dveh mesecih po dnevu vročitve zgoraj v točki 8 navedenega sklepa Atlas Air proti Atlas Transport, na podlagi katerega je odločitev odbora za pritožbe postala dokončna.
23 Poleg tega Splošno sodišče ugotavlja, da je intervenientka v svoji intervencijski vlogi v okviru postopka pred Splošnim sodiščem, v katerem je bila izdana zgoraj v točki 3 navedena sodba ATLAS, predlagala, naj se v skladu s členom 87(2) Poslovnika tožeči stranki naložiti „plačilo stroškov postopka, vključno [z njenimi]“. Ker gre za postopek pred Splošnim sodiščem, je to lahko tožeči stranki naložilo samo plačilo stroškov postopka, ki so nastali pred njim. Iz istega razloga je treba zavrniti predlog intervenientke, da se tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka pred odborom za pritožbe.
[…]
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
sklenilo:
Celotni znesek stroškov, ki jih družba Atlas Transport GmbH povrne družbi Atlas Air, Inc., se določi na 9000 EUR.
V Luxembourgu, 21. maja 2014.